Kmetija Janeza Lapajne, Idrijske Krnice
Tokrat smo obiskali kmetijo Janeza Lapanje, ki je lani skupaj Stankom Terčičem osvojil naslov najboljšega traktorista leta 2011. Na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra 2010, ki je bil v Gornji Radgoni, je bil namreč tretji TRAKTORSKI RODEO, ki smo ga pripravili GPZ, Interexport in Pomurski sejem. Prijavljenih je bilo 22 tekmovalk in tekmovalcev, na tekmo pa jih je, kljub predhodni potrditvi, prišlo le osemnajst in vsi skupaj so se pomerili za naslov v spretnostni vožnji s traktorjema FENDT 210 vario TMS.
Mladi gospodar Janez Lapanje upravlja kmetijo, ki leži v Idrijskih Krnicah. Po domače se jim reče Pri Krničanu, kmetija pa leži na nadmorski višini 900 metrov. Janez je takoj po končani poklicni strojni šoli v Idriji pred šestimi leti ostal doma na kmetiji. Kandidirali so na razpisu za mlade prevzemnike kmetij in zdaj njegov oče Lado prejema rento za zgodnje upokojevanje. Poleg Janeza in njegovega očeta na kmetiji dela še mama Silva, ki je kmečko upokojena. Janezova bodoča žena Agata je zaposlena v Cerknem in pomaga na kmetiji, kolikor ji čas dopušča. V družini je še očetova mama Ana, ki bo letos dopolnila 90 let in je na invalidskem vozičku, ter najmlajša od štirih Janezovih sester Marjanca, ki je letos maturantka Škofijske gimnazije v Vipavi.
Dve tretjini živali je rjave pasme
Idrijske Krnice ležijo na planoti nad Idrijo, vas nima strjenega vaškega jedra, ampak jo tvorijo posamezne kmetije, ki so redko posejane po planoti in imajo glavnino zemlje neposredno ob domačiji.
Lapajnetovi se preživljajo z rejo krav molznic in gozdarstvom. Obdelujejo 22 hektarjev lastnih in štirinajst hektarjev najetih travnih površin, imajo pa še 56 hektarjev gozda. Vso kmetijsko zemljišče predstavljajo travniki, koruza pri njih zaradi visoke nadmorske višine ne uspeva. Vsako leto preorjejo deset arov travnika, na katerem pridelujejo krompir in druge pridelke za lastne potrebe, manjši del pa tudi prodajo.
Pred leti so pridelovali krompir za prodajo na površini 40 arov, vendar so s tem prenehali zaradi nizke cene krompirja. Krompir so pridelovali vedno na drugi površini največ dve leti zaporedoma na istem mestu. Spomladi so travnik, na katerem je bila slaba travna ruša, izdatno pognojili s hlevskim gnojem, preorali in posadili krompir. Praviloma so vedno imeli lep pridelek krompirja, ki so vsega prodali doma na dvorišču.
Goveja čreda zdaj šteje pri Lapajnetovih 65 govedi, od katerih je 40 krav molznic. V pasemskem sestavu je dve tretjini rjave pasme, preostalo pa je črno-bela. V hlevu so tudi tri krave lisaste oziroma rdeče holštajnske pasme.
Nov hlev prej kot v enem letu
Leta 2009 so uspešno kandidirali na razpisu za mlade prevzemnike kmetij za nov hlev. V začetku marca 2010 so dobili sklep o odobritvi sredstev, 19. aprila 2010 pa so že začeli z izkopom gradbene jame. V nov hlev so živali vselil 24. oktobra 2010. Gradbeni projekt je bil izdelan po njihovi idejni zasnovi, poslovni načrt pa so jim izdelali v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. V hlevu je prostora za 42 krav molznic v prosti reji z ležalnimi boksi in do 30 glav mlade živine. Za večje živali so urejeni ležalni boksi, za manjše pa ležalne površine. Pri molznicah imajo sistem gnojevke, ki se shranjuje v jami pod hlevom, pri mladi živini pa sistem gnoja, ki ga izrivajo iz hleva s pehalom. Molzišče je v tipu avtotandem 2 x 2 + 1. Z novim hlevom so zelo zadovoljni.
Mlečnost blizu 7000 kilogramov
Poleti krave pasejo v čredinskih pašnikih ob domačiji, v katerih dnevno obročno ali polobročno odmerjajo količino pašne trave. Do lanskega leta so bile krave poleti ves čas na pašniku, ker je bila živina v starem hlevu natrpana in so bile slabe razmere za rejo. Zdaj bodo čas paše skrajšali, tako da bodo krave dobile še več krme v hlevu. Pozimi čredo krmijo s travno silažo iz bal in s senom, ki ga imajo v obroku dobra dva kilograma. Kot vir energije v obroku krmijo energetsko krmilo in popolno krmno mešanico za krave molznice, ki jo pokladajo prek krmilnega avtomata. Presušene krave imajo v ločeni skupini, molzne pa skupaj v eni skupini. V času presušitve kravam krmijo poleg sena in travne silaže namensko krmilo za presušene krave, v času ob telitvi pa še protiketozno krmilo. Zdravstvenih težav v čredi nimajo, indeks osemenitev imajo 1,6. Veterinarske storitve jim opravlja Veterinarska ambulanta Idrija. Telice pasejo na skupnem pašniku na Vojskem, ki je oddaljen štirinajst kilometrov od domačije.
Povprečna mlečnost črede je 6000 kilogramov mleka, ki se po preselitvi živali v nov hlev ves čas povečuje in se zdaj že približuje 7000 kilogramom mleka.
Vso krmo s travinja skladiščijo v okroglih balah kot silažo ali kot seno. Nad starim hlevom imajo dosuševalno napravo za seno, ki je zaradi obilice ročnega dela ne uporabljajo, na tem mestu pa zdaj skladiščijo okrogle bale sena. Travnike kosijo dva- ali trikrat, košenice pa samo enkrat. Z mineralnimi gnojili gnojijo predvsem za drugi in tretji odkos površine ob hlevu, na kateri pasejo molznice, da imajo dovolj paše. Osnovni vir gnojenja je gnojevka, za kar imajo cisterno na brizgalni top z dosegom 90 metrov. Površine kosijo s traktorsko rotacijsko kosilnico in samohodnimi kosilnicami. Gorskega traktorja nimajo, ker je relief površin takšen, da na manj strmih travnikih kosijo s traktorjem, na katerem imajo razširjena kolesa, po strmih travnikih pa s kosilnicami. Več kot tretjino travnikov morajo zaradi velikega naklona pokositi s tremi samohodnimi kosilnicami. Seno potem tudi ročno obračajo in suho pograbijo v dolino. Pri tem jim marsikdaj pomaga tudi dvajset ali še več prijateljev. Pri spravilu krme ali drugih delih zaenkrat nimajo težav, saj imajo veliko sorodnikov in prijateljev, ki jim radi priskočijo na pomoč.
Smrekova hlodovina in bukova drva
Poleg govedi je zanje pomemben vir dohodka gozd, iz katerega prodajajo smrekovo hlodovino in bukova drva. Lani so zaradi gradnje hleva in dobre cene smrekove hlodovine sekali nekoliko več kot običajno. Pripravijo tudi precej bukovih drv, ki jih prodajo v Idrijo, imajo pa še kupca iz Italije, ki jih vsako leto odpelje 50 kubikov. Ta kupec drva nato še dodela in jih po vrečah prodaja v picerije za kurjenje v pečeh za peko pic.
Mleko prodajajo prek Kmetijske zadruge Idrija v Mlekarno Planika Kobarid, ki menda nepredelanega proda naprej v Italijo.
Pred dvema letoma je Janezov svak Jure pustil službo in začel predelavo mleka v sir, jogurte in skuto. Tako imajo zdaj registrirano dopolnilno dejavnost predelave mleka – vodi jo Jure, ki z družino živi neposredno ob domačiji. Na ta način doma predelajo približno tretjino mleka, za katero iztržijo bistveno višjo ceno kot v Mlekarni Kobarid. Mlečne izdelke prodajajo doma, vsake štirinajst dni pa na kmečki tržnici v Idriji. Pri Lapanjetovih letno vzredijo tudi po 25 prašičev, ki jih v času kolin prodajo doma oziroma z njimi poplačajo prijatelje, ki jim pomagajo pri delu na kmetiji.
V prihodnje želijo Lapanjetovi še več mleka prodati prek svoje predelave in tako za mleko doseči višjo ceno. Boli jih srce, ko njihovo mleko, pridelano na gorski travi, mlekarna vozi v Italijo in se tam meša z mlekom z industrijskih farm iz vse Evrope. Njihovo mleko, pridelano na kmetiji 900 metrov nad morjem na velikih strminah, bi moralo imeti višjo ceno in kupec bi moral vedeti, kje je pridelano.