Jubilejna 20. licitacija vrednejšega lesa
Jubilejna 20. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu potrjuje, da je kakovosten les rezultat dolgoročnega, načrtnega in strokovnega gospodarjenja z gozdovi. »Licitacija ni zgolj prodaja najkakovostnejšega lesa. Je potrditev, da se vlaganje v znanje, skrb in trajnostno upravljanje z gozdovi dolgoročno obrestuje za lastnike, za gospodarstvo in za celotno družbo,« je ob dogodku povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev.
Licitacijo vsakoletno organizirajo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), njen namen pa je povezovanje lastnikov gozdov in kupcev lesa ter spodbujanje predelave lesa z višjo dodano vrednostjo. Hkrati ozavešča, da ima gozd poleg ekonomske tudi pomembno ekološko in socialno vlogo.
Naprodaj tudi les iz drugih držav
Na letošnji licitaciji je na voljo približno 6.030 m³ vrednejšega lesa (6050 kosov), ki je bil v letu 2025 prepoznan v okviru skupne izbire drevja za posek. Približno 97 % lesa prihaja iz slovenskih gozdov, preostali del pa iz drugih držav (Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Avstrija). Gre za les 554 lastnikov, kupcev je 56 iz več evropskih držav. Najvišje ponujena cena na kubični meter lesa je bila 14.008 evrov za gorski javor, za hlod pa 29.863,36 evrov (drevesna vrsta graden).
Gozdovi Slovenije v lanskoletnih številkah
Količina lesa na licitaciji predstavlja dober promil poseka v Sloveniji; ta je v letu 2025 znašal 4,08 milijona m³ lesa, kar je 85 odstotkov od načrtovanega poseka. Na ZGS so v istem letu izdali 16.476 odločb za sanitarno sečnjo, kar je bistveno manj kot leto prej. »Sanitarne sečnje je vse manj, kar kaže, da se razmere po ujmah postopoma umirjajo. Vse več pa je vlaganj v gozdove in obnove cestne infrastrukture, varstvo pred požari je rekordno visoko,« je povedal direktor ZGS Gregor Danev.
Leto 2025 je bilo zaznamovano tudi s krepitvijo odpornosti gozdov na podnebne spremembe in nego. Na ZGS so sadili in sejali na 493 hektarjih (105 % načrtovane površine), pri čemer so posadili več kot milijon sadik gozdnega drevja. Dela za naravno obnovo gozda so izvedli na 1.720 hektarjih (101 % načrtovanega obsega), negovalna dela pa na 5.988 hektarjih (kar je enako okvirnemu obsegu zadnjih petih let). Varnost pri delu ostaja ena največjih prioritet ZGS prihodnjih let.
»Kljub zahtevnim razmeram smo večino načrtovanih nalog uspešno izvedli oziroma presegli. Leto 2025 zato potrjuje, da slovenski gozdovi ostajajo strateški naravni vir, njihovo trajnostno upravljanje pa zahteva strokovno, sistematično in dolgoročno delo, ki ga javna gozdarska služba odlično izvaja,« povzema direktor ZGS Gregor Danev.
Strokovna podpora ZGS lastnikom gozdov
ZGS kot javna gozdarska služba pri licitaciji sodeluje s svojim strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami. Izbor drevja za posek poteka v okviru t. i. skupne izbire, kjer revirni gozdar skupaj z lastnikom gozda strokovno oceni kakovost drevja, njegovo vitalnost ter vpliv poseka na razvoj gozda. Izbor temelji na gozdnogospodarskih načrtih, ki zagotavljajo trajnostno in sonaravno upravljanje z gozdovi.
Sistem skupne izbire je eden od temeljev slovenskega modela gospodarjenja z gozdovi, saj zagotavlja strokovni nadzor, zakonitost posekov in dolgoročno stabilnost gozdnih ekosistemov. Cilj ZGS je lastnikom omogočiti pridobivanje čim večje vrednosti iz lesa ob hkratnem spodbujanju preostalih funkcij gozda: ekološke in socialne. »Slovenski model gospodarjenja z gozdovi temelji na ohranjanju ravnovesja med ekonomskimi, ekološkimi in socialnimi funkcijami gozda. V času podnebnih sprememb in vse pogostejših naravnih ujm je strokovno, načrtno in sonaravno gospodarjenje še toliko pomembnejše,« je pojasnil direktor ZGS Gregor Danev.