Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije
V soboto, 20. januarja 2024, je bila na Podkumu prva redna skupščina Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije (ZHGKS). Udeležba na skupščini je bila zelo številčna, povečuje pa se tudi število članov združenja. Čeprav združenje deluje kratek čas, je bil dnevni red obsežen, saj je zajemal redna poročila in vsebinsko bogat program dejavnosti, spremembe statuta in nadomestne volitve.
Uvodoma je podpredsednica Irena Orešnik pozdravila prisotne člane združenja ter gosta, predsednika KGZS Romana Žvegliča in predstavnika Sindikata kmetov Slovenije Staneta Berganta. Tako Žveglič kot Bergant sta podprla prizadevanja združenja ter izrazila željo po dobrem sodelovanju.
Sledila je potrditev predlaganega delovnega predsedstva in dnevnega reda ter branje, razprava in potrditev poročil za leto 2023. Po obravnavi je bil tudi predlog sprememb statuta združenja soglasno sprejet.
Ker je prvi predsednik iz osebnih razlogov odstopil, so izpeljali nadomestne volitve. Potem, ko sta se kandidata Irena Orešnik in Roman Zalokar predstavila, so sledile volitve. S štiriinpetdesetimi glasovi je bila izvoljena za predsednico Irena Orešnik, hribovska kmetica in sirarka iz Šentjošta nad Horjulom. Prisotni člani so izvolili še oba podpredsednika: prvi podpredsednik je Janez Beja, drugi pa Peter Demšar.
V sprejetem programu izstopajo naslednje dejavnosti:
• Skrb za socialni in gospodarski interes hribovskih in gorskih kmetic in kmetov Slovenije;
• Nadaljevanje spremljanja sprememb Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027 z namenom zastopanja interesov članov. Sestanek z Ministrico glede vseh odprtih tem je že dogovorjen. Termin je 7. februar. Spremembe, na katerih je potrebno vztrajati so: določitev enotne vrednosti točke OMD, dvig meje za male kmetije, kot je opredeljena v uradni statistiki Eurostat, ločeno obravnavanje hribovskih kmetij v razpisih, nujno zmanjšanje števila divjadi in zveri, vzpostavitev digitalne aplikacije za prijavo škod po divjadi, spremembo določanja območij t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) ter odprava napačne bonitetne ocene zemljišč in vračilo preplačanega davka na zemljišča – oboje po uradni dolžnosti;
• Zagotovitev primerne davčne politike za kmetijstvo, vključno s spremembami na področju dopolnilnih dejavnosti;
• Razbremenitev kmetij nepotrebnega administrativnega dela;
• Sodelovanje na volitvah v KGZS v letu 2024 s samostojno listo;
• Spremljanje ostale zakonodaje, ki vpliva na uspešnost gospodarjenja hribovskih in gorskih kmetij;
• Organizacija strokovne ekskurzije in promocijske dejavnosti.
Slovenija se mora odločiti ali potrebuje hribovskega kmeta ali ne. Če je odgovor »DA«, potem mora država temeljito spremeniti odnos do hribovskih in gorskih kmetij in njihov obstoj in razvoj učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike.
Položaj kmetov v Sloveniji se slabša, pri čemer izstopa položaj kmetij, ki kmetujejo na območjih z naravnimi omejitvami. Posledično kmetje opuščajo kmetijsko dejavnost, zaradi česar ostaja na teh območjih vedno več neobdelane zemlje. Hribovske in gorske kmetije, ki ostajajo, se sicer nekoliko povečujejo, vendar imajo pri tem omejene možnosti, saj zaradi težkih obdelovalnih razmer ne morejo obdelati dodatnih površin. Z opustitvijo kmetovanja se praznijo vasi, še posebej tiste, ki so oddaljene od večjih središč.
Ob vsem tem ne smemo pozabiti na turizem, panogo, ki jo država pogosto označuje kot paradnega konja. Obisk opustelih podeželskih območij za večino turistov nikakor ni prijeten, saj je pomemben del turističnega obiska doživetje kulturne krajine in stik s kmeticami in kmeti, ki to krajino obdelujejo, pridelujejo domačo hrano in ohranjajo snovno in nesnovno dediščino.