Ukrajinska jajca iz kletk preplavljajo nemški trg
EU je leta 2022 odprla svoj kmetijski trg za podporo Ukrajini in odpravila carine. In Ukrajina je to izkoristila, kar kažejo nedavni podatki o trgu jajc – na nemškem trgu in poročanju TopAgrar-ja. Samo med januarjem in novembrom 2025 naj bi bilo iz Ukrajine uvozili več kot 85.000 ton jajc v vrednosti približno 148 milijonov evrov. Pred tem je bila številka le okoli 13.000 ton v vrednosti približno 18 milijonov evrov – kar predstavlja povečanje za več kot 550 % in povečanje vrednosti za več kot 720 %, so izračunali pri Berliner Zeitung. Čeprav se je Evropska komisija odzvala z novo uvedbo kvot, pa so te še vedno višje kot pred vojno (za jajca in jajčne izdelke se je kvota povečala s 6.000 ton na 18.000 ton).
V Glasu dežele smo novembra 2025, po končanem obisku Evropske komisije objavili, da je sprejet nov sporazum o kvotah za kmetijske proizvode iz Ukrajine. Le to se je zgodilo zato, ker je na evropski trg prihajalo preveč njihovega blaga zaradi visoko določenih količin. Nove kvote so naslednje:
– krušna pšenica: od 1 milijona ton do približno 1,3 milijona ton
– koruza: od 650.000 t do približno 1,0 milijona t
– ječmen: od 350.000 t do približno 450.000 t
– sladkor: od 20.000 t do približno 100.000 t
– med: od 6.000 t do približno 35.000 t
– perutninsko meso: od 90.000 ton do približno 120.000 ton in
– jajca ter jajčni izdelki: od 6.000 t do približno 18.000 t,
– in znatno večje kvote za različne mlečne izdelke.
Podatki o količinah se nanašajo predvsem na industrijska jajca, ki se uporabljajo v predelanih izdelkih, kot so testenine, pekovski izdelki, prigrizki, sladice, majoneza ali v gostinski industriji. V teh primerih niso potrebne nobene informacije o izvoru ali načinu reje. Organizacije za dobrobit živali, kot je Four Paws, se pritožujejo, da so ta jajca za potrošnike praktično nevidna. In čeprav so potrošniki v EU glasovali proti baterijskim kletkam, še naprej prejemajo izdelke prav iz teh virov. Slovenija ni izjema in smo povprašali direktorja Jate Emone Andreja Kotarja, saj je to podjetje naš največji pridelovalec jajc, iz talne reje: »Bojazen, da bodo tako pridelana jajca prihajal na naš trgi seveda obstaja, na kar smo ob sprejeti odločitvi, prireje brez klet opozarjali. Za zdaj pa, vsaj na našem trgu, kot kaže, teh jajc ni.«
Nemčija je seveda čisto nekaj drugega, saj je to 80 milijonski trg in velika ukrajinska podjetja ustvarjajo tam ogromne dobičke. Res je tudi, da skoraj noben kmetijski sektor v Ukrajini ne raste tako hitro kot perutnina in proizvodnja (ne prireja) jajc. Največji zmagovalec je korporacija MHP, ki upravlja perutninske farme v obsegu, kakršnega v EU še ni bilo – vključno z velikimi baterijskimi kletkami. Drugo vodilno podjetje za jajca je Ovostar Union, ki je med največjimi v Evropi in dobavlja jajca in jajčne izdelke več kot 35 državam, vključno s številnimi državami članicami EU. Jajca pa so proizvedena večinoma v Ukrajini, sedež podjetja pa je na Cipru, kamor se nakazuje dobiček.
Nemški pridelovalci jajc so morali preurediti svoje hleve, zdaj pa lahko le opazujejo, kako poceni jajca iz kletk preplavljajo domači trg. Poleg tega lahko v Ukrajini uporabljajo snovi v krmi, ki so v Nemčiji že dolgo prepovedane. In vprašanje ostaja: kdo dejansko vse to spremlja? Na koncu seveda odloča cena, saj so uvožena ukrajinska jajca po približno 1,70 €/kg, kar pomeni 11 centov na jajce. V Sloveniji so cene jajc, neposredno pri rejcih iz talne reje, od 25 do 30 centov. Če so ekološka pa od 30 do 50 centov. Na trgovskih policah pa so cene odvisne od tega, kako je pridelovalec jajc rangiran, količine, ki jo dobavlja in seveda ali je ekološko. Jajc iz baterijskih rej praktično ni več veliko. Največja težava je, da lahko nežigosana ukrajinska jajca prosto prevažajo po vsej Evropi prek držav, kot je Poljska, saj nimajo oznak obratov za proizvodnjo jajc. Seveda pa trgovce vedno zamika nizkocenovna ponudba in dokler je kot kaže omogočeno nedokazljivo poreklo, bodo takšna jajca našla kupca tudi v članicah EU.