Tradicionalna znanja za trajnostno kmetijstvo
V okviru programa Leonardo da Vinci kot partnerska organizacija v projektu z nazivom SAGITER in kot slovenska predstavnica sodeluje Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Projekt obravnava področje agroekologije. Ta upošteva zakonitosti kmetovanja glede na tradicionalne sisteme, prilagojene posebnostim njihovega okolja. Projekt SAGITER združuje deset partnerskih ustanov iz sedmih evropskih držav.
Kmetje so v stoletjih sobivanja z naravo nabrali mnoga znanja in spretnosti, ki so jih uporabljali pri gospodarjenju. Prilagojena so bila tako, da so v danih pogojih pridelali čim več in obenem upoštevali krajevne značilnosti tal, podnebja, voda in sožitja s sosedi in naravo. Ljudje so se v stoletjih naučili naravo opazovati in se ji prilagajati tako, da so z njeno pomočjo dobili zadostno količino kakovostne hrane, krme in drugih pridelkov. Intenzivno kmetovanje je ta znanja potisnilo na obrobje. Namesto trajnosti kmetovanja je marsikje prevladal dobiček.
Kljub vsemu pa povsod po svetu obstajajo znanja in tradicionalni pristopi, ki kmetovanju dajo značilnost trajnostnega kmetovanja, ki je bilo včasih nuja, če so kmetje želeli preživeti. In ravno z zbiranjem in spoznavanjem teh znanj so ponekod, zlasti v Južni Ameriki, omogočili lokalnim skupnostim, da so ponovno začele kmetovati po tradicionalnih sistemih, prilagojenih posebnostim njihovega okolja.
Pristop se imenuje agroekologija in v gospodarjenje s kmetijskim prostorom uvaja stara tradicionalna znanja, ki jih prej ovrednotijo tudi strokovnjaki in jih posodobljene priporočijo v uporabo.
Agroekologija vnaprej ne izključuje nobenega pristopa. Je skupek različnih znanj, prilagojenih za uporabo v lokalnih okoljih za najbolj trajnostno naravnano kmetovanje. Pristopi ne izključujejo tudi trajnostno naravnanih inovacij ali prenosa nekega znanja iz drugega okolja, kjer se je pokazalo uporabno. Nosilci tega znanja in uporabniki so predvsem mali kmetje, za katere je v »kmetijstvu dobička« vedno manj in manj prostora.
Ponekod v Evropi, zlasti v Franciji, že dolgo zbirajo lokalna znanja in jih skušajo s pomočjo šol posredovati mladim generacijam. Pri nas imamo srečo, da so se mnoga znanja ohranila in da jih ponekod še vedno uporabljajo. In ravno agroekološki pristop lahko pomaga ta znanja ovrednotiti in jih ohraniti.
Oblikujejo se sistemi gospodarjenja, prilagojeni trajnostni rabi kulturne krajine. S tem pridobijo male kmetije in uporabniki in obenem se ohrani kulturna krajina v svoji raznolikosti. Agroekološki pristop daje priložnost za zbiranje tradicionalnih znanj in njihovo posredovanje po formalni ali neformalni poti. Ker je prenos znanj iz generacije v generacijo prek osebnega kontakta pogosto že prekinjen, lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo različne izobraževalne in svetovalne ustanove, kot je npr. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki bodo poskrbele, da se bo oplemeniteno agroekološko znanje preneslo na mlade gospodarje. Tem bo podeželje tako dalo možnost preživetja in neodvisnost od velikih korporacij.
V času projekta bodo partnerji koordinirali ustanovitev lokalnih delovnih skupin, identifikacijo in dokumentiranje primerov tradicionalnih kmetijskih agroekoloških praks. Zbrani primeri vseh projektnih partnerjev bodo strokovno ovrednoteni in oblikovani v izobraževalne module. Moduli bodo nato preizkušeni v praksi za usposabljanje kmetijskih svetovalcev, mentorjev, tehnikov in pedagogov. Moduli za posredovanje tradicionalnih agroekoloških znanj bodo vključeni v delo kmetijskih svetovalcev in izobraževalnih ustanov s področja kmetijstva. Partnerji se zavedajo, da je pomembno analizirati značilnosti tradicionalnih podeželskih znanj, možnosti njegovega posredovanja in preprečiti izgubo teh znanj z vključevanjem v trajnostne pristope kmetijstva.
Če se kot posameznik, nevladna organizacija, šola ali ustanova vidite v aktivnostih spoznavanja, zapisovanja, v prenosu znanja ali uporabi tradicionalnih metod kmetovanja, vas sodelavci projektnega partnerja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije vabimo k sodelovanju.