Srečanje mladih kmetov o trenutnih izzivih v kmetijstvu
Državna sekretarka Tatjana Buzeti se je udeležila tradicionalnega srečanja mladih kmetov, ki ga organizirajo Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dogodka so se udeležili in udeležence pozdravili tudi Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, mag. Miran Mihelič, direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, in Mateja Korpar, podpredsednica Zveze podeželske mladine Slovenije. Udeleženci in gosti so razpravljali o izzivih v kmetijstvu, v katerem so potrebne strukturne spremembe, urejeni odnosi v verigi vrednosti in povezanost. Poseben poudarek pa je bil dan pomenu kakovosti življenja na kmetiji in duševnemu zdravja kmetov in kmetic.
Tradicionalno srečanje mladih prevzemnikov kmetij je namenjeno prejemnikom podpore iz naslova podukrepa M6.1 Podpora za razvoj kmetij mladih kmetij Programa razvoja podeželja 2014-2020. V svojem nagovoru je državna sekretarka Tatjana Buzeti poudarila, da so mladi tisti, na katerih moramo graditi prihodnost našega kmetijstva, zato je treba poklicu kmeta dati ugled v družbi, mladim na podeželju pa omogočiti ustrezno kakovost življenja. Dodala je, da Slovenija odstopa od povprečja EU, saj je le 4,6 % kmetov mlajših od 35 let medtem ko evropsko povprečje znaša 6 %.
Veliko pomoč mladim kmetom bi lahko v prihodnje prinesel Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027: »Predvidevamo, da bomo v petletnem obdobju izvajanja strateškega načrta s podporami za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov podprli okrog 1.350 mladih kmetov, za katere imamo rezerviranih nekaj manj kot 50 milijonov evrov javnih sredstev. V okviru dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete pa ocenjujemo, da bo podporo prejelo približno 2.700 mladih kmetov, v okviru sheme neposrednih plačil je tako zanje vsako leto namenjenih skoraj 2 milijona evrov.« Dodala je, da je v pripravi tudi Akcijski načrt za mlade za obdobje od 2023-2027, ki namenja pozornost generaciji, ki predaja kmetije svojim naslednikom, z ustrezno pravno ureditvijo dedovanja, kot tudi zemljiški, socialni in drugi politiki, ki naj zagotavljajo mehak in učinkovit generacijski prenos upravljanja kmetijskih gospodarstev. Ministrstvo je spomladi začelo s kampanjo za promocijo poklica kmeta »Lepo je biti kmet« s katero želi dvigniti ugled poklica kmeta.
Prevzem kmetije je vedno veliko delo
V dopoldanskem delu so bile organizirane številne delavnice. Eden izmed gostov je bil tudi prof. dr. Aleš Kuhar, ki pravi, da nova definicija aktivnega kmeta ne odgovarja v celoti na izzive. Ob tem je dodal: »Za ugotavljanje uspešnosti izvajanja politike oz. razvoja kmetijstva in podeželja je potrebno spremljati doseganje rezultatov.«
Svoje izkušnje ob prevzemu je predstavil Jaka Kastelic, ki se je iz intenzivne živinoreje preusmeril v ekološko pridelavo sadja. Špela Štokelj iz Vipavske doline, mlada prevzemnica družinske vinogradniške kmetije, pa je izpostavila pomen ukrepa Programa razvoja podeželja, ki ji je omogočil prevzem kmetije, saj je na ta način lahko modernizirala kmetijo. Zaključila pa z mislijo: »Če nekaj delamo z veseljem, lahko premagamo vse ovire.«
Kako vplivati na cene
Mladi so v nadaljevanju razpravljali v več delovnih skupinah o aktualnih izzivih kot so vpliv kmetov in države na višanje stroškov repromateriala in energentov, javna sredstva za sofinanciranje investicij na kmetiji, finančni instrumenti, povezovanje kmetov, pogodbeni odnosi, dodana vrednost na kmetiji in kakovost življenja na kmetiji. Zaključke razprav so predstavili na plenarnem delu srečanja.