Škoda v kmetijstvu po neurjih na celjskem območju
Državni sekretar dr. Darij Krajčič si je danes ogledal škodo v kmetijstvu, ki so jo povzročila nedavna neurja na celjskem območju, in sicer je obiskal tri kmetije v občinah Škofja vas, Nova Cerkev in Vojnik. Po prvih ocenah škoda v kmetijstvu v Sloveniji obsega 60.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, v gozdarstvu pa je poškodovanih 600.000 kubikov poseka – to je približno 10 odstotkov letnega poseka.
Obisk so začeli na Občini Vojnik, kjer so ga pristojni deležniki seznanili z razsežnostmi neurij in škod v kmetijstvu. Sledil je ogled živinorejske kmetije Franca Landekerja v občini Vojnik, nato si je državni sekretar ogledal stanje na živinorejski kmetiji Dragota Goričana v občini Nova Cerkev, ki se ukvarja tudi s poljedelstvom. Kot zadnjo v sklopu današnjega terenskega ogleda si je dr. Krajčič ogledal hmeljarsko kmetijo Marjana Kovača v občini Škofja vas.
Podnebne spremembe in posledično ekstremne vremenske razmere, s katerimi se sooča kmetijstvo, pomembno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo. Največ škode v kmetijstvu povzročijo: suša, pozeba, neurja s točo in vetrom, poplave, žled ter vremensko pogojene bolezni in škodljivci.
Vse fotografije MKGP
Državni sekretar je v okviru današnjega terenskega ogleda izpostavil pripravo nove zakonodaje, po kateri bodo kmetje dobili tudi odškodnino tudi za zadeve, ki jih je možno zavarovati (točo, vihar, neurja in podobno). »Kjer bo škoda 100 odstotna, bomo šli po sistemu de minimis, ki ga kmetje že zelo dobro poznajo; v tem primeru bo izplačilo možno že letos. V delu, ki se nanaša na poškodovanost od 80 do 100 odstotkov, pa po zdaj uveljavljenem načinu ocenjevanja škod, izplačila bodo predvidoma v naslednjem letu.« Dr. Krajčič je še povedal, da pri spremembi zakonodaje ne gre za interventni zakon, ampak spremembo sistemskega zakona, kar kaže na jasno zavedanje vlade, da so podnebne spremembe res sestavni del življenja. Izpostavil je tudi drugi pomemben vir – zavarovanja ter opozoril na relativno nizek delež zavarovanih površin, pri čemer obstajajo razlike pri kulturah (hmeljišča so na primer zavarovanja skoraj 90-%, trajni nasadi pa bistveno slabše), kar vpliva na premije in samo varnost posevkov. Določene kulture je možno zavarovati tudi s protitočnimi mrežami. »Na podnebne spremembe se bodo morali tako kmetje kot tudi javna služba kmetijskega svetovanja prilagoditi v smislu spremembe odnosa glede zaščite pred neurji. V bodoče bomo razpise za trajne nasade opremili z obveznostjo, da mora biti tak nasad protitočno zaščiten,« je še poudaril dr. Krajčič in dodal, da bo »…sprememba zakonodaje za odpravo posledic naravnih nesreč javno predstavljena danes. Spremembo zakonodaje bo obravnavala vlada na seji v sredini avgusta, potem pa gre zakonodajni predlog v Državni zbor.«