Sejem Narava-zdravje in borza lokalno pridelane hrane
V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču je od 9. do 11. 9. 2022 potekal sejem Narava-zdravje, ki so ga prvi dan razširili še na t. i. borzo lokalno pridelane hrane. Na njej je 54 pridelovalcev in 10 zadrug ponujalo svoje pridelke in izdelke javnim zavodom in predstavnikom horece. Kot je povedala predstavnica Gospodarskega razstavišča Špela Terpin, je bil namen borze vzpostavitev rednih borz lokalnih živil, kjer bi se bodo dvakrat letno srečali, izmenjali podatke o ponudbi in povpraševanju ter sklepali dogovore pridelovalci, zadruge in predelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov, kot ponudniki z odkupovalci. Tokrat so bili prisotni predstavniki javnih zavodov – šol, vrtcev in v drugi fazi tudi drugih javnih zavodov ter turizma in gostinstva kot povpraševalci po lokalno pridelani in predelani hrani. Predstavniki pridelovalcev v borzi vidijo priložnost prodaje in upajo, na konkretne dogovore o sodelovanju in prodaji pridelkov in izdelkov. Na strani odkupovalcev pa je bilo prisotnih kar 250 javnih zavodov in 15 predstavnikov horece. Smo pa na borzi lahko videli bolj ali manj privlačno ponudbo in priznati moramo, da so nekateri pridelovalci in predelovalci v predstavitev vložili veliko dela. Kot je bilo iz dogajanja na borzi videti, se je trud očitno obrestoval, saj so imeli več poslovnih sestankov kot tam, kjer so imeli le napise.
Da so se odločili za tovrstno prireditev v okviru sejma je predvsem vodilo, da bi omogočili čimbolj bolj kratko nabavno verigo, ki jo imenujejo tudi zelena veriga. Jasne opredelitve, kaj pomeni »lokalno«, ni – lahko je le nekaj kilometrov (kraj, občina), lahko tudi 50 km (regija) ob dejstvu, da je Slovenija majhna država, je okvir lahko tudi celotna Slovenija.
Vsekakor pa kratka nabavna veriga pomembno vpliva na kakovost obroka, na zdravje potrošnikov, v gostinstvu in turizmu pa tudi na povečanje dodane vrednosti. Prav slednje je poudarila tudi predstavnica združenja za trajnostni turizem Jana Apih.
Kratka veriga pa po drugi strani povečuje dodano vrednost v kmetijstvu – pri lokalnem pridelovalcu in rejcu. Hkrati zelena nabavna veriga bistveno zmanjšuje potrebo po skladiščenju, ogljičnem odtisu, zmanjšujejo se tudi presežki v pridelavi hrane ter odpadna in zavržena hrana. To je pomembno tudi za šolsko prehrano, kjer pa še poleg cene odločajo o nabavi tudi za prehrano zadolženi ljudje. Predstavnici pridelovalcev, Anja Mager kot predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andreja Makovec Beci, sta to jasno izpostavili. Vendar moramo vedeti tudi to, da je za enega otroka, govorimo o malici na osnovni šoli, namenjenega 80 centov, za nakup surovine, brez drugih dodatnih stroškov, Vendar pa, kot je povedala Ivana Simčič iz Zavoda za šolstvo, to predstavlja 150 milijonov evrov na letni ravni za vse šole. Vendar je ves trud v dobavo zdrave hrane zaman, če ta ni pripravljena tako, da je otroci pojedo. Tako nas čaka na tem delu še veliko dela tako na strani pridelovalcev kot na pripravi hrane in ne nadalje tudi na izobraževanju potrošnika. Prav na to temo je prof. dr. Aleš Kuhar opozoril, da zadnje pol leta ni bilo nič narejenega zato, da bi potrošnika še naprej ozaveščali o pomenu doma pridelane hrane. To po drugi strani pomeni, da ves denar, ki se je nekaj let vlagal v izobraževanje potrošnika izgublja svoje namen.