Sajenje dreves v gozdovih mora biti strokovno, ne samovoljno
V zadnjem času se na družbenih omrežjih pojavljajo pobude, naj posamezniki sami prispevajo k obnovi gozdov s sajenjem lastno vzgojenih sadik ali sadik, kupljenih v drevesnicah ali cvetličarnah. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) razume in pozdravlja tovrstno dobronamernost za pomoč gozdovom, vendar poudarja, da mora obnova gozdov vedno potekati načrtno in pod strokovnim nadzorom. Posamezniki ne smejo samoiniciativno saditi sadik v gozdovih, četudi gre za vrste gozdnega drevja, ker so takšna dejanja po veljavni zakonodaji prepovedana in lahko povzročijo več škode kot koristi – tako gozdnim ekosistemom kot tudi lastnikom gozdov. Opozorilo je posebej aktualno tudi v povezavi z odsluženimi okrasnimi drevesci v loncih.
Gozd je kompleksen in občutljiv ekosistem, ki ga moramo obnavljati preudarno, zakonito in v skladu z naravnimi zakonitostmi. Gozdarji ZGS so tisti, ki glede na svoje natančno poznavanje posameznega gozda pripravijo načrt obnove, lastnikom gozdov z odločbo določijo sajenje ustreznih sadik gozdnega drevja in jih tudi zagotovijo. Če želi lastnik gozda saditi gozdno drevje v lastnem gozdu, kontaktira pristojnega revirnega gozdarja ali vodjo krajevne enote ZGS (kontakti so javno objavljeni). Skupaj nato poiščeta najprimernejši ukrep, ki je skladen s predpisi in načrti ter predvsem najbolj ustrezen za razvoj njegovega gozda v prihodnje. Slovenski gozdovi so sicer v dobrem stanju in se zaradi dolgoletnega sonaravnega upravljanja z njimi v več kot 90 odstotkih naravno obnavljajo sami. Z drugimi besedami, le do deset odstotkov slovenskih gozdov potrebuje pomoč pri obnovi, ostale površine se obnavljajo same.
Nenadzorovana sadnja lahko poruši gozdno ravnovesje
Samovoljna obnova gozdov je tako problematična z dveh vidikov. Prvič, več kot tri četrtine gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti, zato lahko sajenje dreves brez dovoljenja, kakor namigujejo omenjene pobude na družbenih omrežjih, pomeni poseg v zasebno lastnino in je prekršek, za katerega se lahko kaznuje lastnika gozda. Poleg tega je glede na gozdarske predpise v gozdovih dovoljeno sajenje le sadik domačih gozdnih drevesnih vrst znanega porekla, ki so primerne za določeno lokacijo (rastišče).
Samovoljna sadnja sadik neznanega izvora in neprimernih za posamezno rastišče tako ni dovoljena niti lastniku gozda. Z neustreznimi drevesnimi vrstami lahko pri sadnji v gozd vnesemo tudi bolezni, škodljivce ali invazivne rastline. Takšna »divja« sadnja lahko spremeni naravno sestavo gozda in poruši njegovo ravnovesje – ogrozi naravno pomlajevanje, avtohtone drevesne vrste in dolgoročno stabilnost gozda.
Ko lučke ugasnejo: usoda okrasnih drevesc v loncih
Tovrstna opozorila so aktualna tudi v času po božično-novoletnih praznikih, ko okrasna drevesca v loncih odslužijo svojemu namenu. Čeprav se zdi njihovo sajenje v gozd prava izbira, tam nimajo svojega mesta; še posebej to velja za okrasna drevesca, pridelana izven Slovenije, s sadnjo katerih lahko v gozd vnesemo škodljivce in bolezni, ki ogrožajo naše gozdove. Odslužena drevesca sodijo med zeleni odrez oziroma primerno razrezana v zabojnike za organske odpadke ali na kompost.
Prava pot: vključitev v organizirane akcije obnove gozdov
V gozdovih smo obiskovalci, zato moramo gozd ob odhodu pustiti čim bolj nedotaknjen. Prost dostop v gozdove je velika pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni, zato z upoštevanjem gozdnega bontona in navodil gozdarjev poskrbimo, da z njim ravnamo spoštljivo. ZGS zato predlaga vsem, ki želijo obnavljati gozdove, da se vključijo v organizirane prostovoljske akcije obnove gozdov, ki potekajo v različnih delih Slovenije pod strokovnim vodstvom gozdarjev, z ustreznim sadilnim materialom in na območjih, kjer je obnova dejansko potrebna. Le tako lahko ustrezno pomagamo pri ohranjanju dolgoročnega zdravja in stabilnosti naših gozdov.
Obnova kraških gozdov ta petek
Ena od organiziranih akcij sajenja sadik bo ta petek, 28. 11. 2025, ob Lovski koči Lovskega društva Fajtji hrib na Kremancah nad Renčami, ki jo soorganizra ZGS. Več o akciji in obrazec za obvezno prijavo za sodelovanje je na spletni strani Skupaj za Kras (https://skupajzakras.si/#akcije) – prijave zaradi lažje organizacije sprejemamo do danes, 25. 11. 2025, do polnoči.