Rezultati poostrenega nadzora gnojišč
Inšpekcija za kmetijstvo Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je na podlagi Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov v drugi polovici avgusta ter v mesecu septembru ponovno izvajala poostren nadzor nad urejenostjo skladišč za živinska gnojila, vodenjem evidenc o gnojenju oziroma o analizah tal. Kmetijski inšpektorji so opravili preglede na 86. kmetijskih gospodarstvih in izdali 12 ureditvenih odločb, od tega šest zaradi neurejenih skladišč za živinska gnojila, v treh primerih pa zaradi prekoračenega roka skladiščenja hlevskega gnoja na kmetijskih zemljiščih za več kot dva meseca.
Inšpekcija za kmetijstvo je pristopila k poostrenemu nadzoru dobre kmetijske prakse pri gnojenju, spoštovanju okoljskih omejitev ter urejenosti skladiščnih kapacitet za živinska gnojila na celotnem ozemlju Republike Slovenije v skladu z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (v nadaljevanju: Nitratna uredba). Tako je med 15. avgustom in 27. septembrom 2024 inšpekcija opravila preglede na 86. kmetijskih gospodarstvih in izdala 12 ureditvenih odločb, od tega 7 zaradi neurejenih skladišč za živinska gnojila, v treh primerih pa zaradi prekoračenega roka skladiščenja hlevskega gnoja na kmetijskih zemljiščih za več kot 2 meseca. V enem primeru je bila odločba izdana zato, ker je letna količina vnosa dušika (N) presegla 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, na ravni kmetijskega gospodarstva, v enem primeru pa zato, ker mineralna in organska gnojila niso bila enakomerno raztrošena po površini, ki se gnoji.
Nadzori bodo potekali tudi v mesecu oktobru in novembru. Prav tako je inšpektorat izvedel vzorčenje tal na najožjih vodovarstvenih območjih za ugotavljanje morebitnega presežka težkih kovin, rabe nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ter prekomernega gnojenja z dušikom in sicer na 28. lokacijah po Sloveniji. Rezultati analiz tal bodo predvidoma znani konec meseca novembra. Pri tem inšpektorat sodeluje tudi z Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju v skladu z uredbo je pomembno predvsem zaradi tega, ker se s tem zagotavlja pravilna uporaba gnojil, ki z nitrati ne obremenjujejo okolja, vodotokov, podtalnice in s tem pitne vode. Prav tako se poveča tudi učinkovitost gnojenja. Zavezanci po tej uredbi so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka ali kompost oziroma digestat, četudi slednja ne vsebujeta živinskih gnojil. Urejenost skladišč za živinska gnojila je pri tem ključen dejavnik za zmanjševanje tveganja, ki nastane pri nenadzorovanem spiranju nitratov v okolje.
V obdobju med letoma 2022 in 2024 je Inšpekcija za kmetijstvo pregledala 485 kmetijskih gospodarstev glede urejenosti skladišč za živinska gnojila in izdala 109 ureditvenih odločb zaradi neurejenih skladišč. Nadzor je potekal ciljano v skladu z letnim programom dela in na podlagi prijav.