Razlike med vrstami ustekleničenih vod: vodič za potrošnike
Embalirane vode, ki jih najdemo na trgovskih policah v Sloveniji, se delijo na naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode. Vsaka izmed teh vrst ima svoje specifične lastnosti glede kakovosti in sestave. Kakšne so razlike med njimi in na kaj morajo biti potrošniki pozorni pri izbiri ustekleničene vode?
Najvišji standardi kakovosti so predpisani za naravno mineralno vodo, ki se lahko v Evropski uniji trži le, če predhodno pridobi priznanje pristojnega nacionalnega organa. Za trženje izvirske in namizne vode predhodno priznanje ni potrebno.
Naravna mineralna voda
Naravna mineralna voda je najvišja kategorija ustekleničenih vod, ki jo dosega le manjše število vod. Pod tem imenom se lahko v EU prodaja le voda, ki ustreza strogim pogojem iz evropske zakonodaje. Imeti mora fizikalno-kemične in organoleptične lastnosti, ki se jasno razlikujejo od drugih vrst pitne vode. Razlike so predvsem v zaščiti vodnega vira, vsebnosti mineralnih snovi, prisotnosti elementov v sledeh in drugih značilnostih, ki omogočajo, da se po predhodni odobritvi voda uvrsti na seznam Evropske komisije.
Posebnost naravne mineralne vode je tudi v njenem izvoru, saj je običajno že stoletja ujeta globoko v podzemnih vodonosnikih, zaščitenih pred dotokom padavinske vode in onesnaženji. To omogoča, da ostaja mikrobiološko čista, hkrati pa se bogati z minerali kamnin iz zemeljskih plasti, ki jo obdajajo. Zato se naravna mineralna voda razlikuje od drugih vrst ustekleničene vode tudi glede mikrobiološke čistosti, stalnosti njene sestave in fizikalno-kemičnih lastnosti. Večina slovenskih naravnih mineralnih vod se že v podzemskih globinah obogati z naravno prisotnim ogljikovim dioksidom, ki pa se ga v procesu polnjenja lahko tudi odvzame.
Zaradi posebnih lastnosti, ki izvirajo iz mineralov in elementov v sledovih, imajo naravne mineralne vode lahko pozitivne učinke na zdravje ljudi, ki jih uživajo. Na osnovi predhodno izvedenih študij in kliničnih raziskav je lahko navedba o vplivu naravne mineralne vode na zdravje navedena tudi na embalaži.
Naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira, je lahko v prometu le pod enim imenom. Ne sme se ji ničesar dodajati, razen uvajanja ali ponovnega uvajanja ogljikovega dioksida, dovoljeno je tudi popolno ali delno odvzemanje prostega ogljikovega dioksida.
Izvirska voda
Izvirska voda ima izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenem pred možnostjo za onesnaženje. Izteka ali črpa se na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin. Ustrezati mora posebnim mikrobiološkim zahtevam, njene fizikalno-kemijske lastnosti pa morajo ustrezati predpisanim pogojem za pitno vodo.
Izvirska voda, ki izvira iz istega izvira, je lahko v prometu le pod enim imenom, zanjo pa ni potreben postopek priznanja.
Namizna voda
Namizna voda je pripravljena iz pitne vode, naravne mineralne vode ali izvirske vode in lahko vsebuje eno ali več dodanih surovin. Glede mikrobioloških zahtev in fizikalno-kemijskih lastnosti mora izpolnjevati pogoje iz predpisov o pitni vodi.
Poraba ustekleničene vode
V Sloveniji se je v letu 2022 porabilo približno 140 milijonov litrov embalirane vode. Od tega je bilo 86 odstotkov naravne mineralne vode, osem odstotkov namizne vode in šest odstotkov izvirske vode. Potrošniki so kupili dve tretjini vode z ogljikovim dioksidom in eno tretjino brez ogljikovega dioksida. Povprečna poraba embalirane vode na prebivalca znaša 71 litrov, kar je precej manj kot v EU, kjer povprečje znaša 121 litrov. Največ embalirane vode na prebivalca porabijo v Italiji, in sicer 249 litrov, najmanj pa na Švedskem – 10 litrov.
Slovenija se uvršča med države, ki so bogate z vodnimi viri. Kar 98 odstotkov vode za oskrbo pridobimo iz podzemnih virov, ki so bolj mineralizirani in zaščiteni pred onesnaženjem kot površinski vodni viri. Za razliko od nekaterih drugih držav se iz podzemlja črpa tudi večji del pitne vode, ki pride do nas po vodovodnih ceveh in je namenjena oskrbi gospodinjstev. Zato je treba kljub dejstvu, da je ustekleničena voda praktična za uporabo, upoštevati tudi okoljsko osveščenost in način oskrbe prilagoditi pogojem, v katerih se nahajamo.