Predlogi izboljšav pri škodah po divjadi
Vlada RS se je na današnji seji odbora za gospodarstvo opredelila do sklepa Državnega sveta k Zaključkom posveta Problematika evidentiranja škod od divjadi – stanje in možnosti izboljšav in ga pošlje Državnemu svetu.
Vlada RS se z zaključki posveta, da številčnost posameznih vrst divjadi (zlasti vrste: navadni jelen, divji prašič in evrazijski šakal) narašča, s tem pa posledično narašča tudi obseg škod, povzročen s strani teh vrst divjadi, in da divjad glede na vse motnje v naravnem okolju (vožnja z motornimi kolesi, štirikolesniki, nekatere turistične in prostočasne dejavnosti ipd.), spreminja svoje navade. Na drugi strani pa se obveznosti koncesionarjev iz tega naslova večajo, saj se načrti odvzema posameznih vrst divjadi glede na povečano številčnost teh vrst višajo. Tudi sektor lovstva se sooča s starajočo starostno strukturo lovcev, ki težko sledi vse višjim in bolj zahtevnim načrtom odvzema divjadi. Dodatni izziv predstavlja tudi splošno negativno javno mnenje do lova, kar še dodatno otežuje upravljanja z divjadjo v lovskih vrstah. Vlada RS se zaveda navedene problematike in poskuša aktivno pristopati k čim bolj sprotnemu reševanju nastalih težav, ki izvirajo iz teh sprememb. Pripravljene spremembe zakonodaje na področju divjadi in lovstva kot tudi na področju ohranjanja narave (zlasti z vidika upravljanja velikih zveri) v veliki meri naslavljajo problematiko, ki je bila izpostavljena na posvetu. Cilj sprememb in dopolnitev Zakona o divjadi in lovstvu je ustvariti preglednejši in preprosto sledljiv sistem upravljanja divjadi z možnostjo digitalizacije področja zaradi izboljšanja dobrobiti divjadi in vseh ostalih ekosistemskih koristi.
Poleg navedenih zakonodajnih aktivnosti vlade na področju upravljanja z divjadjo in velikimi zvermi podaja še pojasnilo v zvezi z zaključkom, kjer je predlagana uvedba finančnih spodbud za odvzem jelenjadi po vzoru divjega prašiča. Vlada pojasnjuje, da upravljanja jelenjadi ni mogoče enačiti z divjim prašičem, ki ga Bernska konvencija neposredno ne varuje, zato tudi možne izjeme pri lovu jelenjadi ne moremo enačiti s sprostitvami pri lovu divjih prašičev, ki jih imamo zaradi visoke stopnje ogroženosti na podlagi epizootioloških razmer glede afriške prašičje kuge v sosednjih državah.