Predlog Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev
V Državnem svetu sta Franc Bogovič, evropski poslanec, poročevalec za Poslansko skupino EPP v Evropskem parlamentu in Branko Tomažič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravila posvet o Zagotavljanje prehranske varnosti v luči predloga uredbe EU o trajnostni rabi pesticidov.
Predlagana uredba bi lahko imela velik neposredni vpliv na pridelavo kmetijskih proizvodov in izdelkov zaradi visokih zahtev prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zavarovanih območjih, na katerih je velik del pridelovalnih površin v Sloveniji, prav tako bi prinesla veliko dodatnih administrativnih bremen za kmete kakor tudi za državno administracijo. Po ocenah mnogih strokovnjakov bi uredba, kakršno je predlagala Evropska komisija, lahko ogrozila prehransko varnost v Evropi in posameznih državah članicah. Evropa na področju prehranske varnosti ne sme narediti podobnih napak, kot jih je storila na področju energetske varnosti. Posvet je bil organiziran z namenom pravočasne široke izmenjave mnenj vseh deležnikov in tudi vključitve splošne javnosti v razpravo o tako pomembni problematiki.
Kot prvi je Franc Bogovič predstavil kaj prinaša uredba in kakšen je postopek sprejemanja, kjer je posebej opozoril, da obstajajo različna stališča glede na politične stranke. Tako bi nekatere v celoti prepovedale vse in takoj, druge pa se zavzemajo za postopni prehod na zmanjševanje in tudi da bi se zadeve preučile na nacionalni ravni. Branko Tomažič je predstavil Stališče Komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede predloga uredbe v preteklem letu. Seveda je bila kot gostja prisotna tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je na kratko predstavila stališča Vlade Republike Slovenije o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Bistveno je, da se zavedajo velike nevarnosti sprejetja prevelikih omejitev, ker je več kot 40% slovenskih kmetijskih zemljišč pod Naturo 2000 ali drugače zavarovano.
Stroka, politika, kmetje in gospodarstvo z roko v roki
Kot prva je prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo izpostavila nujnost trajnostnega prenosa znanja, večjih vlaganj iskanje pravih rešitev, da bo prišlo do varne trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev, ki so v bistvu zdravila za rastline. Nadaljevanje njene predstavitve je predstavljajo predavanje Milivoja Širce, direktorja podjetja Karsia Dutovlje, ki je nazorno prikazal, da zahteve strategije Od vil do vilic – do leta 2030 za 50 % zmanjšanje uporabe nevarnih FFS, 50% zmanjšanje uporabe in tveganja FFS, 20% zmanjšanje uporabe gnojil, 50 % zmanjšanje izgube hranil in rodovitnosti tal, 25% ekološke pridelave, 10% površin, namenjenih prahi pomenijo upad kmetijstva, pridelave hrane in to na ravni celotne Evrope. Presenetljiva je bila izjava Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije, ki pravi, da je bistvenega pomena sodelovanja čebelarjev, kmetov, saj drug brez drugega ne moreta. Pomembno vlogo pa ima tudi MGKP, predvsem pri ozaveščanju o pravilni rabi FFS s ciljem preprečitve pomorov čebel. Tudi zato v Sloveniji od leta 2011 ni bilo množičnega pomora čebel, razen posameznih ki so kršili pravila. Boštjan Kozole, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-ZKŽP je predstavil neposredne posledice omejevanja uporaba FFS v sadjarstvu, ki bo v prvi vrsti prizadelo potrošnika na vseh ravneh. Omenil je tudi, da zaradi slabe učinkovitosti FFS-jev ekološko kmetovanje pušča bistveno večji ogljični odtis, kot konvencionalno sadjarstvo.
Če kdo, je udeležence posveta pretresel Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in vinogradnik. Da nastopil je v obeh vlogah in opozoril predvsem na to, je civilizacija na globalni ravni »zaplezana«, ker se poteka obračun hegemonov in enako velja za Evropsko skupnost, kjer kje bistvena napaka predvsem to, da so Evropejci, rojeni z zlato žličko v ustih izgubili stik z realnim svetom in postavljajo nerealne zahteve za trajnostno naravnano kmetijstvo. Brez stalnega dotoka denarja to pač ne bo šlo in na primeru vinogradnikovv v Halozah, kje ima vinograd tudi razložil, zakaj tako, kot so si zastavili ne bo šlo. Čisto za konec pa je dejstva o kmetovanju brez FFS predstavil Toni Kukenberger, ekološki kmet, inovativni mladi kmet 2016. Posledice zemljiškega maksimuma slovenski kmetje vlečejo za seboj še danes. Tudi njegov razvoj je očitno pod težo vseh realnih in namišljenih težav v naši državi. Tako je opozoril tudi na subvencije, ki so postale podpora za nekmetovanje ali denar, ki drži pri življenju tiste, ki bi že zdavnaj morali nehati kmetovati, ker se matematika ne izide. Tudi evropska prisila, da mora nekdo kmetovati na ekološki način se mu zdi sporen, saj ko bo kmet izračunal, da se mu to izplača, bo to delal brez uredb ali direktive. Do takrat, ko potrošnik tega ne bo plačal, pa subvencija ni prava oblika stimulacije. Bolj podrobno o posvetu, kjer je bilo slišati veliko zanimivega pa boste lahko prebrali v tiskani izdaji Glas dežele prihodnji teden.