Neustrezen sistem zavarovanj v kmetijstvu
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj si je v drugi dekadi julija ogledal najbolj prizadeta območja po nedavnih neurjih s točo. V okviru ogleda Kozjanskega sta ga v Kozjem sprejela župan Dušan Andrej Kocman in župan občine Podčetrtek Peter Misja, v Bistrici ob Sotli pa ga je sprejel župan Franjo Debelak. Na Bizeljskem, kjer je potekala tudi novinarska konferenca, ga je s škodo, ki jo je povzročila toča, seznanil župan občine Brežice Ivan Molan.
Škoda, ki jo je povzročila toča, je katastrofalna. Vinogradi, trajni sadovnjaki, travniški sadovnjaki in koruza so ponekod popolnoma uničeni. Na Bizeljskem, kjer je škoda največja, je bilo po začasnih podatkih uničenih 450 hektarjev vinogradov, 14 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, 38 hektarjev travniških sadovnjakov, 240 hektarjev koruze in 105 hektarjev drugih žit. Podobno stanje je tudi v občini Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek, kjer so jo najbolj skupili vinogradi in koruza. Tudi na tem območju je škoda katastrofalna, saj je precej vinogradov popolnoma uničenih in bo nujno potrebna sanacija. Po prvih podatkih je skupna škoda v vseh štirih občinah ocenjena na več kot 12 milijonov evrov.
Ciril Smrkolj je v pogovorih z župani in na novinarski konferenci na Bizeljskem, predstavil ukrepe, ki jih bo oziroma jih že izvaja KGZS. Oškodovanim kmetijam bodo odpisali zbornični prispevek, zbornica pa bo skupaj s Sindikatom kmetov Slovenije (SKS) – na novinarski konferenci je sodeloval tudi predsednik SKS Roman Žveglič – poskrbela za zbiranje krme in žit za najbolj prizadete živinorejske kmetije. Te so namreč po neurju s točo ostale tudi brez krme za živali. Veliko število prizadetih kmetij ima kmetijska zemljišča najeta od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, zato zbornica predlagal, naj sklad najbolj prizadetim kmetijam odpiše plačilo najemnine za eno leto, po potrebi, kjer je škoda največja, pa tudi za več let.
Vsi se strinjajo, da sistem zavarovanj v kmetijstvu ne deluje, saj je v Sloveniji zavarovanih le petina kmetijskih površin. »Kmetje si ob tako nizkih odkupnih cenah, ki ne pokrivajo niti stroškov pridelave, ne morajo privoščiti plačila visokih premij za zavarovanje,« je kot enega izmed razlogov, zakaj kmetje ne zavarujejo, izpostavil Smrkolj. Z župani se je pogovarjal tudi o možnostih letalske obrambe pred točo. Strinjali so se, da naj se letalska obramba pred točo razširi na vsa območja, kjer so neurja s točo najpogostejša.
V občini Brežice, kjer je bilo okoli 300 hektarjev vinogradov 100 odstotno uničenih, velik problem predstavlja zakon o vinu, ki omogoča nakup grozdja le pravnim osebam. Zato je Roman Matjašič z občine Brežice, je treba nujno sprejeti uredbo, ki bo omogočila dokup grozdja tudi fizičnim osebam. V nasprotnem primeru bodo namreč družine, ki se ukvarjajo z vinogradništvom, izgubile trg. Janez Šekoranja, predsednik Vinogradniško-vinarske zadruge Brežice, je skupaj s predstavniki Odbora izpostave KGZS Brežice podal pobudo, da se ustanovi vzajemni sklad za pomoč ob naravnih nesrečah.