Kmetijstvo, kaj te je treba bilo
Kmet je bil v zgodovini, kot je meni znano prvi branik kulture, jezika in ozemlja narodov. Država brez lastnega kmetijstva in lastne vojske ne more biti država. Vsi ostali resorji so le nadgradnja. Zato vse uspešne države ohranjajo in krepijo svoje kmetijstvo s pomočjo finančnih sredstev in ustreznimi zakoni.
Nekdanji premier Drnovšek je na Glasovi preji leta 1994 odgovoril na vprašanje o kmetijski politiki: »Kmetijstvo me ne zanima, mi smo veliki, kot srednje veliko evropsko mesto in hrano lahko uvozimo!«
Očitno ni edini takšnega mnenja, saj smo v Sloveniji ves čas brez dobre dolgoročne kmetijske politike. Kmetijstvo je prepuščeno samemu sebi, zato kmetijska zemlja nima prave zaščite in je podvržena interesom kapitala. Ukinjajo se delovna mesta v kmetijstvu in posledično se zmanjšuje samooskrba s hrano, tako da smo vse bolj odvisni od uvoza.
Kmetijsko šolstvo je na prepihu in bolj kot s podajanjem kmetijskih znanj, ima opravka z ohranjanjem zaposlenih kadrov. Resni dijaki in študenti povedo, da so deležni premalo praktičnih znanj. Od vključitve Slovenije v Evropsko unijo se kmetijska politika vse bolj vrti okoli razdeljevanja subvencijskega denarja, ki je bil prvotno namenjen pomoči kmetijstvu z namenom, da bo hrana za potrošnike poceni. Kmetijska politika se tako veliko ukvarja s programi razdeljevanja subvencij med različne deležnike, tudi okoljske nevladne organizacije in številne projekte, ki ne dajo rezultatov. Pogosto so tudi razvojni razpisi za naložbe pisani posameznikom ali družbam na kožo in tako zmanjka sredstev za veliko vlagateljev. Po volitvah smo bili priča, da za kmetijski resor ni bilo veliko zanimanja. S kmetijstvom so namreč vedno težave, ker rabi varstvo države. Ah ja: »Kmetijstvo, kaj te je treba bilo?«
Namig: Morda bi bilo smiselno ločiti to dejavnost tako, da tržni pridelovalci hrane ostanejo pod kmetijskim resorjem, pod okoljsko ministrstvo pa bi prenesli kmete, ki so naravnani samooskrbno, netržni ekološki kmetje in gorsko višinski, ki skrbijo za obdelanost krajine in tudi okoljske nevladne organizacije. Glede na to, da je Slovenija socialna država, bi bilo prav, da bi za te kmete država pokrila socialne prispevke ali jim dodelila neko nadomestilo, kot jo dobijo brezposelni. Ti kmetje bi namreč skrbeli za ohranjanje krajine in še nekaj hrane bi ob tem pridelali.
Ruska agresija na Ukrajino bo naredila svetovni pretres na oskrbo s hrano. Države izvoznice hrane seveda prepovedujejo izvoz, ker bodo najprej zaščitile svoje državljane. Podnebne spremembe vplivajo na večja nihanja v pridelavi hrane. Gospodasrke spremembe in politična nestabilnost v Svetu bosta dodatno vplivala na to, da hrana v Evropi ne bo več poceni.
Ali v deželo pod Alpami prihaja lakota? Ta ne bo posledica pomanjkanja hrane, ampak bolj zaradi visokih cen, katere krojijo trgovci, ne pridelovalci.