Kmetijska svetovalna na tradicionalnem posvetu
Pravkar minuli 27. posvet kmetijske svetovalne službe, ki je potekal v prostorih Centra za biotehniko in turizem v Novem mestu, je seveda imel osrednjo temo o prihodnosti skupne kmetijske politike. Vloga le te se je močno spremenila, nekoč je bila temelj zagotavljanja zadostnih količin hrane, danes pa je usmerjena v ohranjanje kulturne krajine, podeželja in tradicije. Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je v uvodnem govoru poudaril pomen posveta, ki je še toliko večji kot v preteklih letih, saj se z vedno hitrejšim tempom približujemo prelomu dveh programskih obdobij: zaključku programskega obdobja Skupne kmetijske politike 2007 – 2013 oziroma novemu programskemu obdobju Skupne kmetijske politike 2014 – 2020.
Ena izmed ključnih novosti, ki jih bo potrebno upoštevati pri pripravi navedenih dokumentov bo svetovanje ter povezovanje najrazličnejših akterjev v operativne skupine Evropskih inovativnih partnerstev za učinkovitejši prenos znanja in inovacij v prakso. Pospeševanje prenosa znanja ter inovacij je celo prva izmed šestih prednostnih nalog evropske politike razvoja podeželja po letu 2013. Skupna evropska značilnost namreč je namreč v slabem oziroma pomanjkljivem prenosu znanja in inovacij v neposredno kmetijsko prakso.
Vse večja je konkurenca novi posredniki v sistemu, ki pa seveda delujejo na tržni podlagi. Razvojna omrežja, grozdi, soustvarjanje znanja ter druge oblike sodelovanja med različnimi akterji pa postajajo vedno bolj prisotne. Poglavitni razlog je ta, da se je linearni pristop h prenosu znanja in informacij od »zgoraj navzdol« izkazal za nezadostnega in neprilagojenega aktualnim spremembam. Tako je drugačen, bolj sistem pristop očitno za zdaj bolje sprejet in lahko pričakujemo, da bo to področje ključno za nadaljnji razvoj in tudi obstoj kmetijstva ter z njim povezanih členov po vseh agroživilskih verigah. Je pa minister Bogovič tudi povedal, da ima do Kmetijsko svetovalne službe visoka pričakovanja, saj ima z nekaj več kot 300 svetovalci izjemen strokovni potencial, s kmetovalci in podeželjem pa najbolj neposreden stik glede težav, pričakovanj in seveda razmišljanj o razvoju slovenskega kmetijstva.