Kmetica leta 2023 je Marija Rožman
V Kulturnem domu Zagorje ob Savi je potekala prireditev Kmetica leta, na kateri so izmed šestih kandidatk izbrali Marijo Rožman. Prireditev sledi svetovnemu dnevu kmetic, ki ga obeležujemo 15. oktobra.
Ključne besede: kmetica leta, Zveza kmetic Slovenije, Marija Rožman
Svetovni dan žensk skuša pozornost širše javnosti usmeriti na problematiko mladih žensk v kmetijstvu. Kmečke ženske igrajo pomembno vlogo v kmetijstvu, tudi pri upravljanju zemljišča, kulturne dediščine, kulture in jezika. Po podatkih Organizacije združenih narodov kar ena izmed treh zaposlenih žensk v svetu opravlja dela v kmetijskem sektorju. V Evropski uniji kar 30 % kmetijskih gospodarstev upravljajo ženske, ki uživajo manj pravic kot moški in se soočajo s spolno diskriminacijo. Pri nas delež žensk, ki so nosilke na kmetijskih gospodarstvih, narašča. Povečuje se njihova vodstvena vloga, vendar je tega še vedno premalo. Na Zvezi kmetic Slovenije menijo, da so kmetice še vedno premalo opažene in da bodo uspešnejše, če bodo stopile skupaj.
Letos je bil podeljen že 20. naziv kmetice leta. Ta naziv je za opravljeno delo in za dosežke prejela Marija Rožman, ki jo je predlagalo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici. Marija Rožman je mati treh otrok. Družina ima govedorejsko-poljedelsko kmetijo. Obdelujejo 44 ha na območju omejenih dejavnikov kmetovanja. Obdelujejo njive in travnike, imajo tudi manjši vinograd. Rada pomaga pri prireditvah in sodeluje pri tekmovanjih. S srcem in dušo je predana kmeticam. Že osmo leto je v zasluženem pokoju. V mladosti je bila znana kot dobra traktoristka in oračica, udeležila se je več tekmovanj v oranju in dosegla zavidljive rezultate.
Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je v svojem nagovoru poudarila, da je nujno, da kmečke ženske stojijo skupaj: »Slamnico je preprosto zlomiti, snopa pa ne moremo kar tako pretrgati. Držimo skupaj, ko je treba pomagati drugim in držimo skupaj, ko je treba iskati svojo pravico. Več nas bo, bolj bomo glasni, bolj nas bodo morali slišati.« Pozvala jih je, da v časih, ko je kmetijstvo v negotovosti, ne vržejo puške v koruzo: »Ostanimo ponosni na slovensko podeželje in našo tradicijo. Kmetijske organizacije si moramo izboriti pravico do opravljanja svojega poklica, za katerega še mnogi menijo, da ga delajo tisti, ki ne zmorejo končati šolanja. To govorijo tisti, ki ne vedo, da mora kmet skrbeti za živali, zemljo, mora vedeti, kaj je zdravo za ljudi. Kmetje se zavedamo, da je naložba v znanje najboljša naložba.«
Podpredsednik KGZS Janez Šimenc se je kmeticam zahvalil za vse, kar dobrega storijo za kmetstvo, za okolje, za stvarstvo, da bi to bilo še naprej čim bolj živo, čim bolj plodno. Prav tako se jim je zahvalil za njihovo materinstvo, sopotništvo srčnim izbrancem, za to, da so ženske: »Stari rek pravi, hiša ne stoji na zemlji, hiša stoji na ženski. Mož je glava, toda žena je vrat, ki glavo premika. Zato ob današnji priložnosti vsem kmeticam in Zvezi kmetic voščim – živite, rastite, cvetite, pa Bog vas živi.«
Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije se je zahvalil kmeticam, da vzgajajo nove rodove Slovencev. Opozoril je na trenutno stanje kmetijske politike: »Razumemo, da se morajo kmetje boriti z udarci narave, ne moremo pa razmeti razmišljanja politike. Sprejemajo odločitve, ki bodo tanjšale naš kruh, mogoče ga tudi odvzele. Kmetijske organizacije smo politiki povedale, da to ni prav.«
Tevž Tavčar, direktor Kmečkega glasa, je opozoril, da se vse več živil uvozi, politike pa ne zanima, da se bo povpraševanje po sadju in zelenjavi še povečalo. »Lahko smo brez ministra za kmetijstvo, ne moremo biti brez kmetic,« je povedal.
Na prireditvi se je zbralo več kot dva tisoč evrov za ženske, katerih kmetije so utrpele škodo v poplavah. Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je ob tem dodal: »Želimo, da ima vsaka kmetica, kmet, občanka, občan ima mesto v svoji občini. Tisti, ki ne spoštuje vašega dela, mu ni mesta v politiki.«