Kastracija pujskov po novem
Državna sekretarka Maša Žagar je predstavnikom Slovenske zveze prašičerejcev predstavila način izvajanja določb Zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje kastracije pujskov do sedmega dneva starosti brez uporabe analgezije in anestezije. Kastracije bodo opravljale veterinarske organizacije, ki pa bodo lahko z veterinarskimi pomočniki sklenile pogodbeno razmerje za izvajanje tega postopka.
Obvezna anastezija in analgezija
Julija sprejeta novela Zakona o zaščiti živali je naletela na nasprotovanje dela slovenskih prašičerejcev in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v delu, ki prepoveduje kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti brez uporabe anestezije in analgezije. Kljub temu, da je bilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) s predstavnikom Slovenske zveze prašičerejcev dogovorjeno, da se glede izvajanja zakona sestane po sejmu AGRA, torej v zadnjem tednu avgusta ali prvem tednu septembra, v vmesnem času pa z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Nacionalnim centrom za dobrobit živali in Veterinarsko zbornico Slovenije pripravi strokovni predlog rešitev, so predstavniki omenjenih organizacij s podporo Sindikata kmetov Slovenije in Zadružne zveze Slovenije na sejmu AGRA pripravili protest proti omenjenemu zakonu. Danes so se državna sekretarka Maša Žagar, generalna direktorica UVHVVR Vida Znoj in strokovnjaki s področja veterine s predstavniki prašičerejcev sestali na že julija napovedanem sestanku in jim predstavili podrobnosti glede novega predpisa.
Novela zakona o zaščiti živali, ki je stopila v veljavo 20. avgusta 2025, uvaja prepoved kirurške kastracije pujskov brez uporabe anestezije ob posegu in analgezije pred, med ali neposredno po posegu. Kastracije se do 1. januarja 2026 še lahko izvajajo brez uporabe anestezije in analgezije (na živo), če so živali mlajše od sedem dni. Po podatkih Veterinarske zbornice Slovenije se sicer v majhnih prašičerejskih obratih kastracije že sedaj izvajajo prek veterinarskih organizacij.
Državna sekretarka Maša Žagar in generalna direktorica UVHVVR sta na današnjem sestanku predstavnikom prašičerejcev predstavili način izvajanja in sofinanciranja kastracij od 1. januarja 2026 dalje. Kastracije do sedmega dneva starosti se bodo izvajale prek veterinarskih organizacij in v skladu z zakonodajo, ki omogoča, da imajo te organizacije za opravljanje nekaterih veterinarskih postopkov primerno kvalificirane izvajalce, t. i. veterinarske pomočnike. Ti bodo za opravljanje kastracij, če se tako dogovorijo z veterinarsko organizacijo, morali opraviti usposabljanje po programu, ki ga bo pripravila Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. MKGP na podlagi informacij Veterinarske zbornice Slovenije ocenjuje, da na novo predpisana zahteva ne bo predstavljala težave pri izvajanju kastracij in tudi ne bo ekonomsko ogrozila prašičerejskega sektorja, saj se bo strošek kastracije vsaj dve leti financiral iz proračuna RS.
MKGP poudarja, da sprememba na področju bolečih posegov v Zakonu o zaščiti živali temelji na znanstvenih dokazih in etičnem načelu, da je preprečevanje trpljenja živali bistveni del odgovornega kmetijstva. Tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v več svojih mnenjih (2004, 2011, 2021) jasno poudarila, da pujski že v zgodnjih dneh življenja občutijo bolečino in da je kirurška kastracija brez ustreznih ukrepov za lajšanje bolečine nezdružljiva z načeli dobrobiti živali.
Smrtnost pujskov pri kastaraciji
Ob tem ministrstvo še pojasnjuje, da se v javnosti pojavljajo nekatere napačne interpretacije podatka o do 28-odstotni smrtnosti pujskov pri kastraciji z uporabo anestezije (McGlone & Hellman, 1988). Ta podatek se nanaša izključno na uporabo splošne injekcijske anestezije z zdraviloma ketamin in azaperon, ki se pri sesnih pujskih v Evropi praktično ne uporablja zaradi povečanega tveganja. Tudi v Sloveniji ta metoda ne bo uvedena.
V državah, kjer je uporaba anestezije in analgezije že dalj časa zakonsko predpisana, se pri kastraciji pujskov uporabljata inhalacijska ali lokalna anestezija. Obe metodi sta varni in klinično preverjeni, zato bo ta praksa uvedena tudi v Sloveniji. Po podatkih veterinarske stroke je smrtnost pujskov ob uporabi teh metod manjša od enega odstotka, kar dodatno potrjuje njuno ustreznost in varnost v vsakdanji veterinarski praksi.