Inovativni mladi kmet 2023
Predstavljamo kandidate za naziv Inovativnega mladega kmeta 2023 (IMK 2023). Glasovanje je potekalo na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) do 8. oktobra do polnoči, 13. oktobra pa bo razglasitev. Naziv inovativni mladi kmet ali kmetica je podeljen tistemu, ki prejme najvišjo oceno, pri čemer 70 % ocene prispeva komisija, 30 % pa spletno glasovanje. Kandidate predstavljamo po abecedi – glede na ime – to še ni vrstni red.
Vse fotografije predstavljenih kandidatov in tekste so prispevali na ZSPM.
Aleš Perko
Aleš po duši kmetijec in odličnjak na več področjih: je ekonomist, glasbenik, športnik in kot podpredsednik turističnega društva Klopotec tudi zelo vpet v lokalno okolje. Skozi celotni študij je bil Aleš Perko vsakodnevno vpet v delo na kmetiji in je že ob študiju, kako pridobljeno znanje uporabiti in vpeljati v poslovne procese na kmetiji. Začutil je, da je prihodnost v kmetijstvu uporaba sodobne informacijske tehnologije s ciljem zagotavljanja, gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi.
Ta cikel napredne tehnologije, ki omogoča zbiranje, interpretacijo in aplikacijo imenujemo precizno oziroma pametno kmetijstvo. Aleš že nekaj časa za lastno delo na kmetiji uporablja lastno izdelan model – aplikacijo, ki jo sproti razvija in usposablja za potrebe dela na domači kmetiji. Razvoj lastnega modela, ki zbira in analizira baze podatkov na kmetiji Perko, smo prepoznali kot inovativno idejo IMK za leto 2023.
Zaradi boljšega načrtovanja in zbiranja podatkov na kmetiji Perko lažje obvladujejo tveganja in morebitne izgube vložka. Pridelavo lahko prilagodijo posebnim lastnostim in nadzoruje presežke ter na ta način poveča delovno učinkovitost, produktivnost in dobičkonosnost. Njegov model ima potencial na vseh ravneh in stopnjah, tako v pridelavi poljščin kot pri krmljenju govedi in ne le merjenju finančnega učinka. Ob tem pa je potrebno poudariti tudi številne koristi, kot so prilagajanje podnebnim spremembam, trajnost, varovanje okolja z optimizacijo in tudi zmanjšanjem količin odpadkov ter ohranjanjem naravnih virov.
Njegova inovacija v kmetijstvu je za lokalno okolje izredno pomembna, saj nagovarja več segmentov, kot so gospodarno ravnanje z naravnimi viri, tlemi in vodami ter ohranjanje skozi stoletja oblikovane kulturne krajine in kulturnih značilnosti prostora. Kmetijstvo je namreč še vedno najboljši skrbnik naravnih virov in tudi v primestnem prostoru eden najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši oblikovalec krajinske podobe.
Anton Grobelnik
Toni Grobelnik je od aprila 2019 mladi prevzemnik kmetije Podbornik, ki leži v naselju Galicija v občini Žalec. Obdelujejo 34 ha kmetijskih zemljišč, ki so v naravi njive in travniki. Povprečno imajo v hlevu med 70 in 90 glav govedi, od telet, bikcev do velikih govedi različne pasme, med drugim angus in wagyu. Zavedajo se pomena kakovosti osnovne surovine, zato skrbno izbirajo pasme živali in posvečajo veliko pozornosti načinu reje in prehrane živali.
Toni je diplomirani inženir živinoreje, za predelavo mesa pa si je pridobil NPK certifikat za predelovalca mesa na tradicionalni način. Redno se tudi udeležuje strokovnih delavnic s tega področja.
Svojim osnovnim kmetijskim pridelkom dodajajo vrednost z razsekom, zorenjem mesa ter samo predelavo mesa v suhomesne izdelke. Vrh ponudbe kmetije Grobelnik je zorjena govedina in to na zraku v nadzorovanih komorah, opremljenih s himalajskim solnikom pri temperaturi med 0 in 1 °C. Po osmih tednih meso doseže pravo zrelost. Med suhim postopkom zorenja se oblikujejo intenziven značilen okus in vonj govedine, mišična vlakna pa se zmehčajo – lahko rečemo, da je to gurmanski presežek.
Pri izdelavi suhomesnih izdelkov verjame v kakovost, zato v domačih proizvodih združujejo kakovostno izbrane sestavine, tradicionalne recepture več generacij in moderen pristop dela. Preverjena kombinacija omogoča razvoj odličnega okusa, s katerim pričara domačnost tudi na mizi. Domače salame in vsi ostali suhomesnati izdelki so del njihove stalne ponudbe.
Še posebno so ponosni na svoje paradne izdelke: učka (svinjska ribica z potrebušino), čiki (suhe domače klobasice) in pršut. Do konca leta predvidevajo obseg predelave preko 7.000 kg mesa v različne suhomesne izdelke in prodajo svežega mesa preko 11.000 kg.
Kmetija leži med Celjem, Velenjem in Žalcem, kar je z vidika direktnega trženja ugodno, saj tako vse prodajo v domači trgovinici na dvorišču. Toni uspešno vodi kmetijo kot četrta generacija, ki se ukvarja s kmetijstvom. S Tamaro, ki je vzgojiteljica v vrtcu, pa sta poskrbela tudi za peto generacijo, saj sta ponosna starša dvema sinovoma Nacetu in Filipu.
Dominik Lenart
Kmetija Lenartovih leži v Mestnem vrhu v Mestni občini Ptuj. Na kmetiji živijo in delajo štiri generacije. Ukvarjajo se z govedorejo, poljedelstvom in predelavo mleka. Obdelujejo 115 ha površin. V hlevu je 105 krav molznic, 110 glav mlade plemenske živine in še 80 govejih pitancev. V letu 2022 so v Mlekarsko zadrugo Ptuj prodali 800.000 l mleka, 70.000 l so ga pokrmili teletom, drugih 70.000 l mleka so delno predelali, del pa prodali.
V letu 2013 je Dominik prevzel kmetijo in tudi kandidiral na razpis za mladega prevzemnika. Leta 2019 so na domačem dvorišču postavili mlekomat. Tak način prodaje mleka je na ptujskem območju še vedno nekaj inovativnega, zanimivega in uspešnega.
Leta 2020 so uredili prostor za predelavo mleka in od takrat sta njihova vedno bolj iskana izdelka skutne kroglice v sončničnem olju in skutni namaz z bučnim oljem. Letos so začeli izdelovati tudi poltrde sire in tako razširili paleto izdelkov. Vedno več izdelkov prodajo v javne zavode. Za prodajajo na kmetij pa imajo urejeno majhno trgovinico. Prejeta priznanja na Dobrotah slovenskih kmetij potrjujejo kakovost izdelkov.
Dominik se zaveda, kako pomembna je skrb za nego in vzrejo telet. Temu želi v bodoče nameniti še več pozornosti, zato se je odločil, da zgradijo nov sodoben hlev za teleta. Načrtoval ga je skupaj s specialistom za govedorejo pri KGZS Zavodu Ptuj dr. Andrejem Toplakom. Idejo za hlev je dobil v sosednji Avstriji. Pravi, da takšnega hleva za vzrejo telet v Sloveniji še ni. To je inovativen hlev, ki bo za vselitev prvih telet pripravljen spomladi.
Posebnost kmetije: Lenartovi že 30 let pri vseh večjih delih sodelujejo z kmetijo Brenčič. Kmetiji sta skupaj kandidirali tudi na razpis za kolektivne naložbe. Tovrstno sodelovanje želi Dominik ohraniti in nadaljevati.
Pomen kmetijstva in razvoja dopolnilnih dejavnosti ter inovativnih načinov trženja so prepoznali tudi v Mestni obči Ptuj in kmetijo Lenart v letu 2022 razglasili za Kmetijo leta MO Ptuj.
Matevž in Eva Jenko
Matevž in Eva Jenko prihajata iz kmetije pr´Matevž, ki se nahaja v Retečah pri Škofji Loki. V preteklosti je bila glavna dejavnost živinorejske kmetije pridelava mleka, mesa in krompirja, leta 2011 pa se je z gradnjo novega hleva glavna dejavnost preusmerila le v prirejo mleka. Leta 2019 sta Eva in Matevž registrirala dopolnilno dejavnost predelave mleka v mlečne izdelke, saj sta v tem prepoznala dodano vrednost in izboljšanje kakovosti življenja na kmetiji.
V zavedanju, da je ponudba mlečnih izdelkov na Gorenjskem že močno zasičena, sta Matevž in Eva na trg vstopila z malenkost posebnimi izdelki, kot so mascarponne, buratta in ročno izdelana domača mocarela. Sama sta izjemno ponosna na to, da sta ena tistih, ki ne želita doprinašati k obilnim količinam plastične embalaže, temveč skupaj s strankami narediti korak v bolj ozaveščeno prihodnost, zato vse svoje izdelke že od samega začetka pakirata le v povratno stekleno embalažo. Kombinacija novih izdelkov in naravi prijazne embalaže je eden od faktorjev, za katerega sama pravita, da sta ob vstopu na trg hitro postala prepoznavna in prepoznana kot ponudnika s kakovostnimi specialitetami.
Za trženja in prodajo na domači kmetiji sta odprla tudi trgovinico, katera njunim strankam ob vsakodnevnem nakupu omogoča tudi obisk kmetije, ogled živali in vsakodnevnih kmečkih opravil. V domači trgovinici lahko poleg domačih mlečnih izdelkov najdemo tudi nekaj izdelkov lokalnih ponudnikov. Sama pravita, da izdelki lokalnih kmetij lepo dopolnijo njuno obstoječo ponudbo, obenem pa prav medsebojna podpora proizvajalce povezuje v skupnost.
Eva in Matevž si na svoji kmetiji želita dolgotrajnega razvoja in trajnostnega izboljšanja položaja slovenskega kmeta, zato sta v ta namen izredno aktivna tudi na socialnih omrežjih, kjer preko profila »lajf.kmetijstvo« redno delita trenutke njunega dela in na ta način svojim kupcem približata celoten proizvodni proces – iz njive in hleva pa vse do krožnika.
Simon Veberič
Simonova zgodba sega pet let nazaj, ko sta s partnerko Suzano na delu njivskih površin pred domačo hišo zasadila vrt z zelišči, ki sta ga letos vključila v ekološko pridelavo in sedaj obsega že 0,30 ha. Danes na vrtu raste že preko devetdeset različnih zelišč, izbirata pa takšne, ki kažejo potencial in jih drugi slovenski zeliščarji nimajo. Glavni poudarek predelave je na proizvodnji hidrolatov in eteričnih olj ter njihovi nadaljnji uporabi v izdelkih.
Drugi segment je sušenje zelišč za izdelavo zeliščnih soli in čajev. V vsakem izdelku je veliko kreativnosti, že v začetku pa je bilo določeno, da bo prodaja izdelkov temeljila na čim bolj direktni prodaji, zato zelo veliko pozornosti namenjata graditvi odnosa s strankami, saj želita, da so del zgodbe, in da spoznajo celoten proces pridelave od semena do izdelka. Povezujeta se z lokalnimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, mladinskim centrom in organizirata različne delavnice spoznavanja, predelave zelišč, proizvodnjo destilatov in eteričnih olj ter aromaterapije. Svoje izdelke prodajata doma, na različnih dogodkih in po spletu, najdete pa jih pod blagovno znamko ALCHEMIA PANNONICA.
Simon je po izobrazbi biolog, po duši naravovarstvenik, pridobljena znanja koristi na področju pridelave in predelave zelišč, destilacije in aromaterapije. Pri tem je ključnega pomena sodelovanje s strokovnjaki in strokovnimi inštitucijami (IHPS, KGZS, BF ipd.) in izmenjava izkušenj z ostalimi zeliščarji in destilerji.
»Aromatični vrt«, kot ga Simon sam imenuje, pa je nekaj posebnega, saj je zasnovan v obliki metulja in predstavlja pester svet aromatičnih rastlin, ki prispeva k diverziteti kulturnih rastlin in biodiverziteti obronkov Ščavniške doline. Pester, cvetoči nasad zelišč je izjemnega pomena za lokalne populacije čebel in drugih opraševalcev.
Simon in Suzana sta zelo pozitiven in srčen par. Sta tudi polna idej, saj želita svoje obiskovalce vsaj za trenutek (ponovno) povezati z naravo, v njih obuditi spomin na kmečke vrtove naših babic.
Uroš Malerič
Uroš Malerič je diplomirani inženir lesarstva in je aktiven član Društva podeželske mladine Metlika. Po študiju lesarstva leta 2015 se je odločil za profesionalno pot v kmetijstvu na domači kmetiji. Sreča se mu je nasmehnila, ko je nepričakovano podedoval kmetijo starih staršev, kjer se je začel ukvarjati z rejo govedi, predelavo govejega mesa, pridelavo in predelavo žita, od letošnjega leta tudi na ekološki način.
Poleg trajnostnemu in naravi prijaznemu pridelovanju stremijo tudi k inovativni ponudbi svojih produktov. Ob iskanju novih idej in zanimivih barv na krožniku, se je porodila ideja o »super testeninah«. S sosedovo spirulino so tako razvili bogato hranljive testenine, katerih recepturo so dodelali sami.
Inovativni pa niso le v pridelavi in predelavi, ampak tudi na področju trženja. Sodelovali so pri ustvarjanju lokalne kolektivne blagovne znamke Belokranjsko / Bela krajina finest, ki pod svojim okriljem predstavlja certificirano ponudbo. Ker pa želijo doseči trg celotne Slovenije, so povezani tudi z influencerko Martino pod imenom @Mami hobotnica ter lokalnimi zavodi in trgovinami.
Glavni cilj in slogan kmetije: »Ker vem, kaj jem.«