EU Odbor za kmetijstvo drastično izboljšal predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov
Evropski kmetje potrebujejo normalne pogoje za nadaljnjo proizvodnjo kakovostne, varne in cenovno dostopne hrane!
Člani odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) so sinoči, po maratonskem glasovanju, sprejeli mnenje k predlogu Uredbe o trajnostni rabi pesticidov (Uredba SUR), pri pripravi katerega je kot pogajalec politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) sodeloval tudi poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). V politični skupini EPP so sicer v celoti nasprotovali predlagani uredbi, zato so že pred časom, tudi z Bogovičevo podporo, predlagali zavrnitev predloga uredbe. A po zaključku dolgotrajnih pogajanj v odboru AGRI, ki jih je vodila poslanka S&D Clara Aguilera in v katerih je Bogovič dosegel ogromno izboljšav besedila, je naposled prevladalo stališče, da se mnenje odbora AGRI vendarle podpre in tako matičnemu odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) predloži v obravnavo besedilo, ki omogoča realistično doseganje ciljev zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na eni in ohranjanje kmetijske proizvodnje na drugi strani.
»Do 50 %« med povprečjem porabe v letih 2011–2013 do leta 2035
»Zelo me veseli, da smo po dolgotrajnih pogajanjih uspeli sprejeti mnenje odbora AGRI k predlogu uredbe SUR, ki v primerjavi z osnovnim predlogom, ki ga je junija lani predstavila Evropska komisija, temelji na upoštevanju realnega stanja na terenu in v državah članicah EU, katerim dajemo več pristojnosti. Zahvala za to gre tudi poročevalki Clari Aguileri, ki je zavzela zelo realističen pristop v pogajanjih in upoštevala pripombe, ki smo jih podali. V sprejetem mnenju smo tako uspeli podaljšati obdobje za doseganje cilja EU in nacionalnih ciljev zmanjšanja rabe pesticidov na leto 2035 – z osnovno predlagane letnice 2030. Pomembno je tudi, da smo cilj zmanjšanja za celotno EU postavili na »do 50 %« med povprečjem porabe v letih 2011–2013 in letom 2035, kar je bistveno bolj realistično in nimam nobenega dvoma, da ta cilj ne bo dosežen. Sploh ob upoštevanju dejstva, da se je raba pesticidov na ravni EU samo v zadnjih štirih letih zmanjšala za 33 %«, uvodoma pojasnjuje Bogovič in dodaja, da odbor AGRI za države članice obenem predlaga minimalno 35 % znižanje porabe FFS med povprečjem porabe pesticidov v letih 2011-2013 in 2035.
Občutljiva območja in FFS
»Poleg tega z mnenjem odbora AGRI dajemo več pristojnosti državam članicam pri določanju t. i. občutljivih območij, ki jih bodo le-te morale opredeliti v svojih akcijskih načrtih zmanjševanja FFS ter tudi dovoljene rabe FFS na teh območjih. Pri slednjem sem še posebej vesel, da so kolegi sprejeli moj predlog, da se na občutljivih območjih dovoli tudi raba FFS, ki so jih države članice odobrile za uporabo v svojih nacionalnih shemah certificiranja za integrirano pridelavo, poleg FFS, ki so dovoljeni v ekološkem kmetovanju, in FFS, ki vsebujejo aktivne snovi na biološki osnovi ter snovi z majhnim tveganjem. Naj spomnim, da je osnovni predlog določal popolno prepoved uporabe FFS na občutljivih območjih,« izpostavlja Bogovič in nadaljuje: »Na osnovi mojega predloga bodo lahko države članice same določile občutljiva območja, kjer bo omejena raba pesticidov. Velik korak naprej od osnovnega predloga Komisije predstavlja tudi izločitev t. i. ekološko občutljivih območij iz definicije občutljivih območij. Osnovni predlog je namreč predvideval, da bodo med občutljiva območja vključena vsa območja po okvirni vodni direktivi, celotna Natura 2000 območja, območja iz direktive o pticah in nacionalna / regionalna / lokalna zavarovana območja (regionalni, nacionalni parki) ter območja pod režimom spremljanja vrst opraševalcev. V Sloveniji ta območja obsegajo približno polovico celotne površine države. Tako državam članicam torej dajemo več svobode pri določanju območij, kjer bodo lahko omejile rabo FFS, kar bodo podrobno določile v svojih akcijskih načrtih zmanjšanja FFS.«
Elektronska evidenca rabe FFS
Kot pomembno Bogovič izpostavlja tudi izločitev elektronske evidence rabe FFS za kmete ter vzpostavitev elektronskega registra za integrirano varstvo rastlin, pomembne pa so tudi določbe, ki vzpostavljajo možnost začasne registracije FFS za biološko zatiranje škodljivcev za največ 5 let ter oceno vzpostavitve hitrega postopka odobritve za proizvode z nizkim tveganjem. To bi načeloma pomenilo več alternativ za kmete pri zatiranju škodljivcev. Nenazadnje pa mnenje iz predloga uredbe tudi črta člen, ki je predvideval rabo sredstev iz naslova SKP za ukrepe zmanjševanja FFS.
»Besedilo sicer ni idealno, saj še vedno vključuje nekatere problematične določbe glede nadzora prodaje FFS in opreme za aplikacijo FFS. A ne glede na to je stališče odbora AGRI bistveno boljša osnova za nadaljnje delo na tem predlogu uredbe, določa realistične cilje rabe FFS in, kar je bistveno, omogoča, da bodo evropski kmetje še naprej lahko proizvajali kakovostno, varno in cenovno dostopno hrano za potrošnike in tako zagotavljali prehransko varnost. Upam in verjamem, da bodo kolegi iz matičnega odbora ENVI to stališče sprejeli v čim večjem obsegu«, zaključuje Bogovič.
Opomba: Glasovanje o poročilu k predlogu uredbe SUR na odboru ENVI je predvideno 24. oktobra 2023, glasovanje na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pa decembra 2023.