Dodatni ukrepi za preprečevanje vnosa afriške prašičje kuge v Slovenijo
Zaradi širjenja afriške prašičje kuge (APK) na Hrvaškem se je 23. septembra sestalo Državno središče za nadzor bolezni (DSNB), ki je preučilo situacijo in sprejelo nekatere dodatne ukrepe. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri potovanjih na Hrvaško.
Poleg že veljavnih ukrepov bodo na območju celotne Slovenije uvedeni dodatni zaščitni ukrepi. Okrepilo se bo ozaveščanje rejcev in lovcev v zvezi z izvajanjem biovarnostnih ukrepov in ukrepov, ki veljajo v času visoke stopnje ogroženosti. Za namen zgodnjega odkrivanja APK se v obratih s prašiči odstotek poginjenih prašičev, ki jih je treba preiskati na prisotnost virusa APK, poveča z dveh na štiri odstotke.
V sodelovanju s policijo se bo izvajal nadzor trupov divjadi, mesa divjadi in trofej v cestnem prometu iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo. Poostren bo tudi nadzor upoštevanja oziroma izvajanja biovarnostnih ukrepov, s poudarkom na zagotavljanju preprečevanja stikov domačih in divjih prašičev (ograje, nabava živali), izpolnjevanja zahtev glede identifikacije in registracije prašičev ter biovarnostnih ukrepov pri lovu na divje prašiče. V kratkem ponovno tudi spletno izobraževanje za vse deležnike.
UVHVVR sicer redno izvaja preiskave na APK pri poginulih in povoženih divjih prašičih ter pri poginjenih domačih prašičih. Do sedaj so bili rezultati preiskav negativni, bolezen v Sloveniji še ni bila potrjena. Glede na epizootiološko situacijo ostajajo v veljavi ukrepi iz drugega poglavja Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Ker se na Hrvaškem soočajo z do sedaj največjim izbruhom afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih, UVHVVR slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri potovanjih na Hrvaško.
Ključni ukrepi za rejce so:
- dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok opreme in obutve;
- omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej;
- postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve;
- preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči (posebno pozornost je treba nameniti živalim v izpustih, prosti reji);
- nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.
V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ipd.) naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja.
Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je APK razširjena.
Prav tako UVHVVR poziva vse, ki se vračajo iz držav EU, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo živilskih izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.
APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje v sosednjih državah vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.
Bolezen v Sloveniji še ni bila potrjena – naj tako tudi ostane!
Več informacij: