Slovenski sirarji letos gostijo konferenco FACE
Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so na tiskovni konferenci Združenja kmečkih sirarjev Slovenije (ZKSS), predstavili tudi letno srečanje Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE z mednarodno letno konferenco, ki bo 3. oktobra 2022, ter 3. Festivala slovenskih sirov, ki pa bo potekal 4. oktobra 2022.
Direktor KGZS Janez Pirc je v uvodnem nagovoru poudaril, da podpirajo dogodke, kot je srečanje Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev in sam Festival slovenskih sirov, kjer se tako lahko predstavi znanje, izkušnje, sadove trdega dela in izdelkov z dodano vrednostjo kmetij. Poudaril je tudi velik pomen dopolnilnih dejavnosti, ki niso stranskega pomena in vse bolj vplivajo na sam dohodek in preživetje kmetij. Tega se na zbornici zelo zavedajo in bodo v prihodnje še vedno ponujali podporo kmetijam za razvoj in ohranjanje dopolnilnih dejavnosti.
Irena Orešnik, vsem zelo dobro poznana zaradi svoje dejavnosti na področju sirarstva, ki je tudi podpredsednica Evropske mreže FACE je predstavila njeno vlogo, delovanje in rezultate. Evropsko mrežo kmečkih in obrtnih sirarjev so ustanovili leta 2013. Vključenih je 19 združenj, iz 16. evropskih držav in zastopajo 20 tisoč sirarjev. Vključitev Združenja kmečkih sirarjev Slovenije v mrežo je bila leta 2017, pomeni zelo pomemben stik s sirarji iz Evrope, saj veliko lažje pridejo do informacij, kako se določene reči rešujejo in kako priti do rezultatov. Na konferenci FACE, ki bo 3. oktobra v Bohinjski Bistrici, bodo letos osrednje teme od mikrobilogije do trženja planinskih sirov, sodelovalo bo osem predavateljev iz štirih držav. Udeležencev bo več kot 100 in to iz trinajstih držav. Konferenca bo zaključena z okroglo mizo na temo planinskih sirov.
Predsednik ZKSS Milan Brence je poudaril, da v dveh letih pandemije v združenju ni prišlo do stagniranja, pač pa postavili nove koncepte, in v bistvu tretji festival pomeni prelomnica, in nakazuje, da gresta razvoj in delo v pravo smer. V čast jim je, da se jim je v ZKSS kot član pridružil Inštitut za mlekarstvo in probiotike. S tem so sirarji dobili priznanje, da je njihovo delo strokovno, najbolj ključno pa je, da se bodo z znanjem in tehnologijo povezovali. Na festivalu bodo gostili francoskega zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, kajti pri nas tega poklica ni, bi ga pa sirarji zelo potrebovali. Prisotnost je potrdila tudi ministrica Irena Šinko.
V Sloveniji imamo tri planšarske sire z geografskim zaščitenim poreklom in to so Bovški sir, sir Tolminc ter Mohant. Monika Ravnik je poudarila, da ohranjanje planinskih sirarn ni le gospodarskega pomena, pač pa se zagotavlja tudi ohranjanje etnološke dediščine in kulturne krajine. Včasih je bil še nanoški sir, ki pa ga ni več. Planinsko sirarstvo poteka na območjih z omejenimi dejavniki in samo na način da se ohranjajo ta področja, morajo biti obdelana v dobro samooskrbne, turistične ponudbe in kmetijstva. Poudarila je tudi na velike stroške certificiranja označbe porekla, zaradi česar je vse manj sirarjev, ki se odločajo za to, pa če tudi s svojimi siri ustrezajo vsem zahtevam