Prva najdba azijskega ambrozijskega podlubnika
V Podsabotinu v Goriških Brdih blizu italijanske meje je bila potrjena prva najdba hrošča vrste Xylosandrus crassiusculus na območju Slovenije. Hrošči so se ujeli na vabe, ki so bile postavljene v okviru izvajanja načrtovanih programov preiskav (monitoring) za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin. To je škodljivec iz družine podlubnikov, ki z izvrtavanjem rovnih sistemov in vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih in grmovnicah velikega števila listavcev, kar vodi v venenje listov, odmiranje vej in lomljenje poganjkov ter splošno oslabitev in izčrpanost, ki se pogosto konča s propadom cele rastline.
V Evropi je bil doslej pogosto najden v drevesih rožičevca, čeprav ima obsežen nabor gostiteljskih rastlin, in sicer: sadne rastline (rožičevec, kaki, figovec, jablana, češnja, sliva, breskev) in trta ter številne vrste gozdnih in okrasnih rastlin (hrast, topol, vrba, jelša, javor, jesen, breza, brest, platana, dren, rododendron, hibiskus, akacija in druge). Škodljivec je na opozorilnem seznamu Evropske organizacije za varstvo rastlin, saj zaradi velikega števila gostiteljskih rastlin in sposobnosti hitrega naraščanja številčnosti populacije (nespolno razmnoževanje) predstavlja tveganje za zdravje rastlin v novem okolju. Hrošč izvira iz Azije in se je z mednarodno trgovino z gostiteljskimi rastlinami in lesom razširil še v Ameriko, Afriko in Evropo. V Evropi je bil azijski ambrozijski podlubnik prvič najden leta 2003 v Italiji v Toskani, kasneje še v Franciji in lani tudi v Španiji. Lokalno so za širjenje na novih gostiteljskih rastlinah ključne samice, ki napadejo tudi povsem zdrava drevesa, na večje razdalje pa se lahko prenesejo jajčeca, ličinke, bube ali odrasli hrošči z napadenimi gostiteljskimi rastlinami, lesom ter lesenim pakirnim materialom.
Najdba v Sloveniji je zaenkrat omejena na dve lokaciji (Podsabotin in Prvačina). Hrošči so se ujeli v vabe ob robu listnatega gozda. Uradni laboratorij Gozdarskega inštituta Slovenije je na podlagi odvzetih vzorcev določil vrsto Xylosandrus crassiusculus, kar sta potrdila tudi uradna laboratorija v Italiji in na Češkem. Vabe so bile postavljene v okviru načrtovanih programov preiskav, ki jih financirata Evropska komisija in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Programe preiskav se izvaja z namenom hitrega odkrivanja nevarnih škodljivih organizmov rastlin, ko je njihova navzočnost še omejena in je večja verjetnost za njihovo uspešno izkoreninjenje.
Po potrditvi prisotnosti novega škodljivca so strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije postavili dodatne vabe in podrobno pregledali 100 m pas okoli mesta prve najdbe, vendar simptomatičnih dreves niso našli. Zato se v nadaljevanju načrtuje postavitev novih vab in razširitev obsega pregledov z namenom ugotovitve vira napada, saj razen hroščkov v vabah do sedaj niso bila najdena napadena drevesa. Glede nadaljnjih ukrepov v primeru najdbe napadenih rastlin, bo odločeno po posvetovanju s strokovnjaki službe za varstvo rastlin. O najdbi je UVHVVR že obvestila Evropsko komisijo in države članice EU.
Glede obnašanja azijskega ambrozijskega podlubnika v Evropi je še veliko neznanega. V Italiji ob najdbi niso izvedli nobenih ukrepov, zato se je hrošč ustalil in razširil tudi na druga območja Italije. Francija in Španija sta ob najdbah pričeli z izvajanjem ukrepov za izkoreninjenje hrošča (posek napadenih dreves in poostren monitoring).