Sprememba Zakona o kmetijstvu
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki daje pravno in sistemsko podlago za dolgoročno načrtovanje razvoja kmetijstva in živilstva, učinkovito in celovito izvajanje ukrepov kmetijske politike ter ukrepe za bolj učinkovito delovanje in bolj pravične odnose vzdolž celotne agroživilske verige.
Zakon o kmetijstvu so morali spremeniti oziroma dopolniti v delu, kjer ni v celoti usklajen oziroma ne daje potrebnih pravnih podlag za izvajanje predpisov EU, in v delu, ki ureja promet s kmetijskimi pridelki in živili ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji, hkrati pa dodati nove določbe, ki bodo omogočale urejanje bolj pravičnih odnosov v celotni verigi preskrbe s hrano in s tem zagotovitev pogojev za razvoj vseh njenih členov. Prav tako bo dal podlago za vzpostavitev instituta varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, za skrajšanje plačilnih rokov za hitro pokvarljiva živila in določil tudi najdaljši možni plačilni rok za ostala živila. Predpisani najdaljši možni plačilni roki se bodo uveljavili postopno in bodo polno učinkovali s 1.1.2016. Obenem zakon opredeljuje tudi nedovoljena ravnanja, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega ali vrednosti prodaje, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji, izkorišča drugo pogodbeno stranko. Nadzor nad izvajanjem nedovoljenih ravnaj bo vršila Javna agencija RS za varstvo konkurence.
Nadalje se z novelo zakona usklajujejo določbe glede varnosti in kakovosti živil ter nadzora, saj je zdaj Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pristojna tudi za področje varnosti živil neživalskega izvora po celotni verigi.
Poleg vsega pa bodo z zakonom izboljšali pogoje za dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, saj bo sistem bolj pregleden in bo zlasti majhnim kmetijam omogočal dodatni vir dohodka, hkrati pa spodbudil kmetije, da izkoristijo svoje potenciale in na ta način razvijajo svojo dejavnost. Kot so še zapisali, pa naj bi ta zakon preprečeval nelojalno konkurenco in sivo ekonomijo, da bi da bi kmetija istovrstno osnovno kmetijsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost hkrati opravljala tudi v drugi organizacijski obliki, kot na primer samostojni podjetnik ali gospodarska družba.