Mleko je koktejl!
Na okrogli mizi Mleko krepi so strokovnjaki z različnih področij prestavili vrednost in pomen mleka in mlečnih izdelkov v prehrani. Okrogla miza je del promocijske kampanje GIZ mlekarstva, vredne dobrih 600 tisoč evrov, od katerih 20 % prispevajo slovenske mlekarne, članice GIZ-a, drugo pa država Slovenija in proračun EU, in poteka že drugo leto. Predsednica GIZ-a Ivanka Valjavec je povedala, da Slovenci nismo prav majhni porabniki mleka, saj se uvrščamo v zlato sredino držav članic EU, po porabi jogurtov smo z 18 do 19 litri na prebivalca pa v sam vrh. »Grki pojedo 26 do 27 kilogramov sira, mi pa deset kilogramov in po uradni statistiki je domača poraba, tako imenovanega mleka v kanglicah, po statističnih podatkih okoli sto milijonov litrov na leto,« pravi Valjavčeva. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da ga mladostniki premalo uživajo.
Zajtrk in mladina
In ker je mleko koktejlj različnih snovi, ki našemu zdravju koristijo, saj vsebuje esencialne beljakovine, skupine koristnih maščob, ogljikove hidrate ter minerale, predvsem kalcij v dostopni obliki rudnin, s poudarkom na kalciju. Jože Lavrinec, klinični dietetik je dejal: “Mleko je čudovit vir hranil, ki ga je težko nadomestiti z drugimi vrstami hrane. To velja tako za beljakovine, kot za minerale, predvsem kalcij, ki je v mleku lahko dostopen in pomemben za preprečevanje osteoporoze, za katero v poznejših letih zboli kar vsaka druga ženska in vsak osmi moški. Ne nazadnje pa pomaga tudi pri uravnavanju telesne teže, saj ne redi, ampak celo pomaga pri hujšanju.« Problem mladih, ki vse bolj izpuščajo zajtrk kot obrok je predstavil mag. Matej Gregorič, strokovnjak za prehrano na Inštitutu za varovanje zdravja. Vzrokov za to je več, od prezgodnjega urnika, do prezgodnje malice v šoli kot tudi socialni status (nižji je, slabša je prehranjenost).
Pasterizirano, sterilizirano ali surov mleko
Osnovni problem je, da ljudje ne vemo kako mleko predelujejo v mlekarnah je povedala Prof. dr. Irena Rogelj s katedre za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti. Pasterizacija je segrevanje mleka na 74 do 76 stopinj Celzija za dve sekundi, sterilizacija pa na 140 stopinj Celzija, prav tako zelo kratek čas. Pri prvem postopku mleko obdrži praktično vse svoje vrednosti nespremenjene, pri drugem pa se veliki delci maščobe razbijejo na bolj fine manjše delce in je zato mleko bolj okusno. Seveda pa nima več tiste visoke prehranske vrednosti.
Seveda nismo mogli mimo vprašanja oporečnosti surovega mleka. »Razlik med temi ni mogoče dokazati, ker bi morali delati klinično študijo na ljudeh, ki bi trajala dolga leta. Tega pa nimamo, pa tudi ljudje smo si zelo različni. Kot strokovnjak vam torej moram svetovati, da mleko prekuhavajte, hkrati pa sem prepričana, da če gremo zdajle vsi poskusiti surovo mleko obstaja velika verjetnost, da ne bo nikomur nič, pa tudi, da vsem ne bo prijeten okus takega mleka. Pomembno je vedeti, da je za rizične skupine – nosečnice, mali otroci in starejši ljudje, bolje, da se mleko prekuhava. Je pa to odločitev posameznika!«
Ivana Valjavec pa je dejala: “Še vedno pravim, hvala bogu, da je francoski mikrobiolog in kemik Louis Pasteur izumil pasterizacijo oziroma toplotno obdelavo živil, ki povečuje njihovo varnost, saj je surovo mleko idealno živilo, a se v njem odlično počutijo tudi mikroorganizmi. Odkar pomnim so na kmetijah mleko prekuhavali in za to ne vem, zakaj je bilo toliko hrupa in preplaha zaradi mleka iz mlekomatov in tudi tega ne, zakaj so po krivici očrnili kmete.”
In še nekaj resnic o mleku in mlečnih izdelkih
Koliko mleka na dan naj bi pojedli? Jože Lavrinec meni, da naj bi dnevno pojedli pet enot in si tako zagotovili potrebno količino kalcija in beljakovin, vendar ne naenkrat, ampak prek celega dneva, ker drugače ne dosežemo pravega izkoristka kalcija.
Kaj so probiotiki in kaj prebiotiki in ali ti res redijo? »Povedano poenostavljeno so probiotiki mikroorganizmi, prebiotiki pa njihova hrana. Probiotiki pa potujejo do črevesja in nam pomagajo ohranjati zdravje organizma, zato tudi zdravniki ob jemanju antibiotikov svetujejo prehrano z jogurtom in zagotovo pa ne povečujejo telesne mase ljudi,« je pojasnila prof. dr. Rogljeva. Dejstvo pa je, da brez maščob ne moremo živeti, saj je ta vgrajene v vse dele našega organizma in 100 gramov polnomastnega mleka (s 3,5 % maščobe) ima namreč 65 kcal, kar je približno 3,25 odstotka priporočene dnevne energetske vrednosti. ”
Ali so trajnemu mleku in mlečnim izdelkom z dolgo obstojnostjo dodani antibiotiki? »Mleko za predelavo ne sme vsebovati zaviralnih snovi, kar antibiotiki so, saj iz takega mleka ne moremo narediti nobenih izdelkov in zato ga ves čas nadzirajo na prisotnost le teh. Trajno postane zaradi termične obdelave na visokih temperaturah, pri katerih se uniči vse mikroorganizme, seveda pa s tem trajnost podaljšamo za nekaj mesecev, ne za dve leti,« je tudi pojasnila Irena Rogelj.