Takoj omejiti prirejo mleka v Evropi
Zadnji dan majskega mini zasedanja Evropskega parlamenta je minil v znamenju razprave o krizi v mlečnem sektorju v EU, ki že drugo leto zapovrstjo ogroža obstoj številnih evropskih kmetov in evropskega kmetijstva nasploh. Evropski poslanci so namreč zaradi nezadostne učinkovitosti ukrepov, sprejetih s strani Evropske komisije, zahtevali razpravo z namenom iskanja rešitev za ta sektor. V razpravi je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je sicer pozdravil dosedanje aktivnosti Komisije pri spopadanju s krizo v mlečnem sektorju, a jih je označil kot nezadostne ter pozval h koncu eksperimentiranja v Skupni kmetijski politiki EU in k ostrejšemu ukrepanju Evropske komisije, pri čemer je predlagal nekaj konkretnih predlogov ukrepov.
»V času, ko je evropsko kmetijstvo na kolenih, ko številni kmetje opuščajo pridelavo in si iz obupa jemljejo celo življenja, je naslanjanje na odrešilne ukrepe tretjih držav o odkupovanju evropskega mleka napačna strategija. Kitajsko gospodarstvo se ohlaja, velik ruski trg smo izgubili zaradi zunanjepolitičnih razlogov, Turčija pa tudi ni med najbolj zanesljivimi partnerji. Tudi prostotrgovinski sporazumi tega stanja ne bodo rešili. Ravno obratno – zaradi lažjega dostopa za izdelke iz tretjih držav v EU bo pritisk na cene še večji. Po mojem mnenju je poleg omejitve prireje ključno povečanje povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih v Evropi, morda po zgledu evropske sheme šolskega sadja in mleka, s čemer se promovira uživanje mleka pri otrocih,« je kot eno izmed možnih rešitev stanja ob robu današnjega zasedanja Evropskega parlamenta predlagal Bogovič. Dodatno je ocenil, da je treba prevetriti mehanizme za stabilizacijo kmetijskih trgov in krizne mehanizme, tudi s spremembami temeljnih uredb SKP, če je to potrebno.
»Evropskemu kmetijstvu se godi velika krivica, saj so kmetje postali žrtveno jagnje v evropsko-ruskem političnem konfliktu,« meni Bogovič in hkrati opozarja, da bodo ob trenutnem razvoju dogodkov krizo v kmetijstvu preživele le države z močnim, dobro organiziranim kmetijstvom in trgovskimi verigami, medtem ko bodo kmetijsko slabše organizirane države poraženke s propadlo kmetijsko panogo. »V tem primeru se bo pridelava ohranila le na ravninskih območjih severozahodne Evrope, hribovska in gorska območja pa se bodo zarasla. Zato moramo ukrepati zdaj in ne čakati na leto 2020, ko se zaključi trenutna finančna perspektiva,« je še dejal Bogovič.