Preskrba s hrano zaradi vojne v Ukrajini
Evropski kmetijski ministri so se sestali in pregledali razmere, ki so nastopile zaradi napada Rusije na Ukrajino. Slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je na tiskovni konferenci predstavil za zdaj dokaj pomirjujoče podatek o tem, da se nam za to sezono ni bati za pomanjkanje, obstaja pa verjetnost podražitev hrane.
Na podlagi analiz prehranska varnost v tem trenutku ni ogrožena ne v Sloveniji ne v Evropi. V »Sloveniji je ta čas ključnih surovin za prehrano in krmo dovolj. Tudi pregled Blagovnih rezerv kaže, da do letošnje žetve lahko zagotavljamo dovolj surovine, ki jih uvažamo tako iz Rusije, kot iz Ukrajine. Večja je skrb, če se bo vse skupaj nadaljevalo v setveno sezono 22/23. Sicer pa vojne na naših tleh ne pričakujemo,« je dejal dr. Podgoršek.
Ukrajina in Rusija sta velika slovenska trgovinska partnerja. Blagovna menjava med Ukrajino in Slovenijo je v letu 2020 znašala 259,8 mio evrov, od tega je blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi obsegala 8,243 mio evrov (3,1 %). V blagovni menjavi s kmetijskimi in živilskimi proizvodi je bilo za 5,497 mio evrov izvoza in 2,746 mio evrov uvoza. V Ukrajino izvozimo za 2,5 milijona evrov prehranskih izdelkov, uvažamo pa predvsem olje in surovine za sončnično olje. Večja težava je, da so slovenska podjetja v preteklih letih uvažala veliko umetnih gnojil iz Ruske federacije, v letu 2020 skoraj za 28 milijonov evrov, kar je četrtina celotnega uvoza umetnih gnojil.
Slovenija je v letu 2020 v Rusko federacijo izvozila za 34,1 mio evrov kmetijskih in živilskih proizvodov in sicer razna živila za 17,6 mio evrov (vključno otroška hrana), izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka, slaščičarski izdelki za 6,6 mio evrov, pijače, alkoholne tekočine in kis za 3,3 mio evrov, izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev za 2,9 mio evrov ter ostanke in odpadke živilske industrije, kot tudi pripravljeno krma za živali za 1,2 mio evrov.
Na ravni Evrope za zdaj tudi ni skrbi za moteno oskrbo, več je vprašanj, če se bo vojna nadaljevala, saj sta obe državi zelo veliki pridelovalki žit. Ukrajina predstavlja 11 % svetovnega trga s pšenico, 16 % z ječmenom, 15 % s koruzo, 16 % z ogrščico, 50 % s sončničnim oljem, 9 % trgovine s sončničnimi semeni in 61 % s sončničnimi pogačami. Rusija pa dosega 20 % svetovnega trga s pšenico, 16 % z ječmenom, 2 % s koruzo, 3 % z ogrščico in 20 % s sončničnimi pogačami.
»Zaradi vsega tega smo na MKGP ustanovili krizno skupino, za spremljanje tokov na trgu in v blagovnih rezervah, kjer bomo tedensko bomo spremljali vsa dogajanja v prehranski verigi. Poleg navedenih tveganj obstaja težava pri oskrbi z energijo, predvsem plina, ki ga v Sloveniji skoraj v celoti dobivamo iz Rusije prek Ukrajine. Minister Vrtovec pravi, da imamo ta čas stabilno dobavo za celotno področje, vendar pa še iščemo morebitne druge ponudnike,« je dejal dr. Podgoršek.
EU se pripravlja na prihodnjo setev žit
Na Svetu kmetijskih ministrov so se dogovorili za zagotavljanje hrana za Ukrajino, saj na vojnih območjih lahko prihaja do motenj. Posvetili pa so se tudi možnosti težav pri naslednji setvi žit, in sicer naj bi odpravili praho – torej zemljišča v mirovanju, tako da ne bi prihajalo do prehranske krize v prihodnjih letih. Zagovarjajo stališče stalnega spremljanje trgov, saj lahko nastanejo motnje pri pridelavi hrane predvsem zaradi pomanjkanja gnojil, kar lahko vpliva na višje cene hrane. Komisija bo preučila to področje in pri tem ne bo pozabila na kmete, tako da pripravljajo aktivacijo mehanizma varne hrane. S tem bo blažila posledice dviga cen repromaterila in energije ter skušala obdržati cene hrane na sprejemljivi ravni. Vendar je po mnenju dr. Jožeta Podgorška v tem mehanizmu za zdaj premalo denarja za pokrivanje razlik ob dvigu cen hrane na celotnem trgu EU.