Pojasnilo o poimenovanju balzamičnega kisa
Slovenija (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano- MKGP) je v notifikacijo na Evropsko komisijo poslala osnutek Pravilnika o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline, zaradi manjše spremembe, ki se nanaša na standardizacijo kisa. Namen notifikacije (javne obravnave) tehnične zakonodaje v pripravi je preprečevanje ovir v trgovini na ozemlju EU. Na predlog predpisa je MKGP v roku mirovanja prejelo ugovor Italije, na katerega je na predlog Komisije morala pripraviti utemeljen odgovor ali predpis popraviti. Slovenija je pripravila ustrezen odgovor in ga v roku posredovala na Evropsko komisijo, povratnih informacij pa ni prejela niti s strani Evropske komisije, niti s strani Italije.
Balzamični kis
Slovenija s predlogom predpisa nima namena posegati v sloves zaščitenih balzamičnih kisov. Določba v predlogu je enaka kot je v sedaj veljavnem Pravilniku o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline (UL. RS št 2/2004).
Italija namreč v ugovoru meni, da je dajanje v promet proizvoda, imenovanega »balzamični kis«, skladno z našo določbo, nezdružljiva z načeli prava Skupnosti, v katerem so registrirana imena (Aceto Balsamico Tradizionale di Modena, Aceto Balsamico Tradizionale di Reggio Emilia, in Aceto Balsamico di Modena) zaščitena pred izkoriščanjem njihovega ugleda in njihovim navajanjem. Italija meni, da bi bil tak proizvod, dan na trg zavajal evropskega potrošnika, če bi moral izbirati med generičnim „balzamičnim kisom“ in tremi zaščitenimi imeni v Skupnosti. To bi po njihovem mnenju zvedlo potrošnika glede pravega porekla proizvoda.
Zaščita imen pri evropski komisiji se nanaša na imena v celoti. Uporabo negeografskega dela imen dovoljuje tudi evropska zakonodaja, kar je določeno že v predpisu, s katerimi je Italija registrirala zaščiteno geografsko označbo (ZGO) »Aceto balsamico di Modena« ter tudi sodba sodišča EU. V kolikor pride do ugovora posamezne države članice je to proces iskanja končne rešitve in ne uveljavljanja moči.
Slovenija meni, da je poimenovanje balzamični kis generično ime, ki je v splošni uporabi ter ni v nasprotju z zaščitenimi geografskimi poimenovanji, ki jih je registrirala Italija.
Da je pridevnik »balzamični« generičen, potrjuje tudi sodba Evropskega sodišča v zadevi C‑432/18, informacija je bila objavljena dne 4. decembra 2019. V sodbi je navedeno, da je registracija zadevne ZGO in zaščita, ki izhaja iz nje, zajemata ime »Aceto Balsamico di Modena« kot celoto, saj ima to ime nesporni ugled na nacionalnem in mednarodnem trgu. Nasprotno pa negeografski izrazi te ZGO, to je »aceto« in »balsamico« ter njihova uporaba v kombinaciji in v prevodu ne morejo imeti koristi od te zaščite, zlasti ker je izraz »aceto« pogost izraz, »balsamico« pa je pridevnik, ki se običajno uporablja za označevanje kisa z grenko-sladkim okusom.
Podobno je zapisano tudi v 10. točki uvodne izjave Uredbe Komisije (ES) št. 583/2009, ki določa: »10) Zdi se, da Nemčija in Grčija v svojih ugovorih glede generičnih značilnosti označbe, predlagane za registracijo, dejansko nista upoštevali navedene označbe v celoti, in sicer »Aceto Balsamico di Modena«, ampak samo nekatere sestavne dele te označbe, in sicer izraze »aceto«, »balsamico« in »aceto balsamico« ali prevode teh izrazov. Posamezni negeografski izrazi sestavljene označbe, tudi če so uporabljeni skupaj, in njihov prevod, se namreč lahko uporabljajo na ozemlju Skupnosti, ob upoštevanju načel in pravil, ki veljajo v pravnem redu Skupnosti. Iz te uvodne izjave nedvoumno izhaja, da negeografska izraza zadevne ZGO ter njuna kombinacija in prevodi ne morejo biti upravičeni do varstva, ki jo zagotavlja ZGO »Aceto Balsamico di Modena«.
Slovenija torej z objavljenim predpisom ne želi zmanjšati slovesa zaščitenih italijanskih balzamičnih kisov, saj je določba o »balzamičnem kisu« ostala enaka, kot je v veljavnem Pravilniku o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline iz leta 2004 in tudi, da bo slovenski balzamični kis na trgu razpoznaven na enak način kot do zdaj.