Kmet dobi premalo
Nepravična porazdelitev prihodkov v verigi preskrbe s hrano največji problem kmetov – delež, ki ga dobijo kmetje, ni pravičen!
Na včerajšnjem zasedanju odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), v katerem je nadomestni član tudi evropski poslanec Franc Bogovič, so se poslanci seznanili tudi s študijo o razvoju kmetijskega zadružništva v EU, ki jo je pripravilo evropsko združenje kmetijskih zadrug Cogeca.
Ena ključnih ugotovitev študije je, da kmetijske zadruge ostajajo eden najpomembnejših deležnikov v prehrambni verigi v EU. 22.000 evropskih kmetijskih zadrug namreč ustvari 347 milijard evrov prometa, pri čemer velja izpostaviti trend povečevanja tržnega deleža stotih največjih kmetijskih zadrug v EU ter večjo koncentracijo zadrug, kar za posledico nosi zmanjševanje njihovega števila. Po drugi strani študija jasno izpostavlja, kako pomembna je samoorganizacija kmetov v zadruge, predvsem v kmetijskih panogah, kjer je delež organiziranosti nizek. Iz študije tudi jasno izhaja, da je v državah članicah z visokim deležem tržno usmerjenega kmetijstva oz. njegovih posameznih sektorjev, ekonomska učinkovitost kmetijstva najvišja, posledično pa tudi prihodki kmetov. Največja zasluga za to gre zadrugam, ki zasledujejo ustrezne poslovne strategije in dosegajo dodano vrednost skozi predelavo ter promocijo. Ekonomičnost kmetovanja je torej v veliki odvisnosti od stopnje organiziranosti zadrug. Ta odvisnost se bo v prihodnje, ob čedalje večji konkurenčnosti in povečevanju zavesti potrošnikov o pomenu zdrave prehrane, le še stopnjevala. Organiziranost kmetov v ustrezne zadruge bo tako postala nepogrešljiv instrument za povečevanje gospodarske učinkovitosti kmetovanja.
Eno od vprašanj, ki si ga postavljamo, je učinkovitost mešanih kmetijskih zadrug, ki v Sloveniji predstavljajo veliko večino zadrug, v primerjavi s specializiranimi – panožnimi zadrugami, ki prevladujejo v deželah z močnim zadružništvom. V Sloveniji namreč mnogi upravičeno opozarjajo, da se mešane kmetijske zadruge ukvarjajo predvsem s trgovino s kmetijskim repromaterialom, premalo pozornosti pa posvečajo organizaciji kmetijske proizvodnje in vertikalnim povezavam od kmeta do potrošnika.