Evropska komisija za prehransko varnost EU
Evropska komisija danes predstavila vrsto kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov za krepitev svetovne prehranske varnosti ter za podporo kmetom in potrošnikom v EU zaradi rasti cen hrane in vhodnih stroškov, kot so energija in gnojila. Porast svetovnih cen primarnih surovin, ki ga je še pospešila ruski napad na Ukrajino, znova poudarja potrebo, da kmetijstvo in verige preskrbe s hrano v EU postanejo bolj odporne in trajnostne v skladu s strategijo od kmetije do vilic.
EU je sicer neto izvoznik hrane in lahko prispeva k svetovni varnosti preskrbe s hrano, zlasti v Ukrajini, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, ki so v veliki meri odvisni od uvoza žita, pa tudi v Aziji in podsaharski Afriki. V teh predelih je namreč cena žit previsoka, tako da je prav EU ta čas vodilni ponudnik humanitarne in razvojne pomoči na področju hrane in prehranskih sistemov.
Četudi razpoložljivost hrane v EU trenutno ni ogrožena, saj je celina večinoma samozadostna za številne kmetijske proizvode, pa se zastavlja vprašanje, kaj bo v prihodnje, če bo vojna v Ukrajini še trajala, posebej to velja za krmne beljakovine. Ta ranljivost skupaj z visokimi vhodnimi stroški, kot so gnojila in goriva je zdaj na ramenih kmetov. Izvršni podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis je dejal: »Ruska vojna proti Ukrajini je ustvarila številne težave, tudi v zvezi s svetovno varnostjo preskrbe s hrano. Ko gre za hrano, je zdaj čas, da Evropa pokaže svojo solidarnost: pomagati Ukrajini, njenim ljudem in kmetom ter ranljivim državam uvoznicam hrane po vsem svetu, ki se soočajo z naraščajočimi cenami in morebitnim pomanjkanjem. Izogniti se moramo izvoznim omejitvam, da bi lahko nadzorovali cene hrane, saj prav s tem povzročimo še več panike in višje cene, ob tem, da se EU sama ne sooča s tveganjem za varnost preskrbe s hrano.« Kljub temu potekajo dogovori s pridelovalkami, izvoznicami in tako naj bi iz Indije dobili 6 milijonov ton pšenice, po 10 Avstralije in severne Amerike, potekajo pa tudi pogajanja z južno Ameriko, predvsem za beljakovinske rastline.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da tudi v EU lahko pride do primanjkljaja hrane, še posebej iz stališča, če bo vojna še trajala. Tu nastopi tudi problem dostopnosti in možnosti nakupa. Kmetje v Ukrajini ta čas nimajo dovolj semen, gnojil in goriva, tako da naj bi to pomoč iz EU dobili iz Poljske. To je potrdil tudi Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, ki je v pogovorih s poljsko vlado in je povedal, da je prednostna naloga ta čas zagotoviti vse, da bodo lahko Ukrajinci sejali, pridelovali in želi, saj hrano potrebujejo zase in za svet. Zaradi vojne so se dogovorili tudi za t.i. zeleni koridor, prek katerega bo Ukrajina ta čas prodala ne zgolj 20, mapa kri 30 milijonov to žit. Ob vsej pomoči Ukrajini pa bodo v EU storili vse, da bo preskrba verige s hrano bolj trajnostna in odporna na prihodnje krize.
Reforma SKP
Zaradi vojne v Ukrajini se začasno spreminja tudi zahteva po ozelenitvi Evrope. Tako Dombrovskis, kot Wojciechowski sta opozorila, da bodo ukrepi samo začasni in odstopanja so možna predvsem za zemljišča, ki so pod praho. Tako bo v EU za pridelavo sproščeno kar 4 milijone hektarov zemljišč za večjo pridelavo, tudi zaradi omejene dobave gnojil iz Rusije in Ukrajine. Na teh zemljiščih bo v letošnjem letu možna pridelava beljakovinskih kot škrobnih rastlin.
Velika je sprememba tudi pri izdelavi bio-dizla, saj letos ni več zaželena in se krma, ki je dovolj kakovostna za ljudsko prehrano spremeni v hrano, kar smo »kurili« pa postane krma za živali.
Kmetom bodo iz rezerv dodali 500 milijonov evrov pomoči, tako da bo za te namene namenjen 1,5 milijard evrov, da bodo lažje kupili gnojila, pesticide in gorivo.
Naslednji ukrep v SKP, ki bo spodbudil kmetovalce je tudi, da bodo subvencije za leto 2023 lahko izplačane do 15. oktobra 2022.
Preživljamo tudi težko krizo zaradi prenizkih cen prašičjega mesa, za katerega so uvedli ukrep zasebnega skladiščenja, tako da cene zaradi vojne v Ukrajini zanje ne bodo podivjale, hkrati pa bo rejcem prašičev omogočeno doseganje boljše cene.
Ob koncu tiskovne konference z novinarji sta oba govornika poudarila, da je vztrajanje pri zeleni kmetijski politiki nujno, saj bomo le tako zagotovili trajnostno pridelavo in dovolj visoko prehranske varnost tudi v kriznih obdobjih. Nedvomno pa je, da cena hrane, tudi zaradi visokih stroškov pridelav ne more biti nizka in to pomeni, da si jo nekateri ne bodo mogli privoščiti.