APK resna grožnja
Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je na povabilo evropskega komisarja za varno hrano Vytenisa Andriukaitisa udeležila ministrske konference na temo afriške prašičje kuge (APK). Konferenca je bila organizirana z namenom razprave o izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni ter zlasti proučitvi možnosti za sprejetje ustreznih ukrepov za zmanjšanje populacije divjih prašičev, pomenu medresorskega sodelovanja in ozaveščanja javnosti ter izvajanja biovarnostnih ukrepov.
V nagovoru se je ministrica dr. Aleksandra Pivec zahvalila Komisiji ter komisarju Andriukaitisu z ekipo za vse napore, ki jih vlagajo v obvladovanje afriške prašičje kuge in za vso pomoč, ki jo nudijo prizadetim državam članicami EU ter širši regiji. »Tudi organizacija današnje konference odseva velikost problema, ki ga predstavlja afriška prašičja kuga in njena eradikacija v evropskem prostoru.« Pred velikimi izzivi pa po besedah ministrice ni le prašičerejski sektor temveč tudi vsi, ki so upravljalci s populacijami divjih prašičev v Evropi. Ministrica je v nagovoru izpostavila, da je Slovenija zaenkrat še vedno država, prosta afriške prašičje kuge. »Že v letu 2014 smo z vso resnostjo in zaskrbljenostjo pristopili k izvajanju ukrepov, za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje bolezni. Na vnos in širjenje bolezni po naravni poti se lahko učinkovito pripravimo – se pravi na naravno širjene z divjimi prašiči, na prenos bolezni na velike razdalje, kjer je ključni človeški faktor pa zelo težko.« Zato smo v Sloveniji v zadnjih letih ogromno napora vložili v ozaveščanje o afriški prašičji kugi tako rejcev, lovcev, veterinarjev, potnikov kot tudi širše javnosti, saj je človeški faktor ključni generator širjenja bolezni v evropski uniji in v širšem evropskem prostoru. »Verjamemo, da lahko le na ta način zmanjšamo možnosti vnosa oziroma nadaljnjega širjenja bolezni.«
Dr. Aleksandra Pivec je med drugim tudi poudarila, da prepoznavanje nujnosti izvajanja učinkovitih ukrepov (npr. biovarnost, ki zahtevajo tudi določene finančne vložke že v času pred pojavom bolezni) predstavlja izziv tako pristojnim oblastem kot tudi deležnikom samim. »Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je okrepljeno usklajevanje in sodelovanje med kmetijskim in okoljskim sektorjem ključno za učinkovito nadzorovanje in preprečevanje širjenja APK. Prav tako je nujna dolgoročna strategija upravljanja populacije divjega prašiča, ki določa posebne ukrepe in skupne programe sodelovanja med kmetijstvom in okoljskim sektorjem, ki pa mora biti prilagojena specifikam posamezne države članice.«