Agrarne skupnosti pomembna živa praksa v Sloveniji
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je danes dopoldne udeležil posveta o slovenskih agrarnih skupnostih, ki so ga soorganizirali MKGP, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Biotehniška fakulteta. Minister je bil tudi častni pokrovitelj dogodka, ki je bil osredotočen v vrednotenje agrarnih skupnosti in njihovo oživitev. Poleg visokih gostov iz področja sodstva in akademske sfere se je dogodka udeležil tudi gost iz Italije – ustavni sodnik Paolo Grossi.
Agrarne skupnosti so edinstvena živa praksa, ki v slovenskem prostoru neprekinjeno deluje vsaj od srednjega veka dalje. Posebnost so tudi na evropski ravni, saj skupno gospodarjenje še vedno izraža delovanje skupnosti na podeželju pa tudi njen poseben odnos do zemlje in krajine. Zgodovinski preobrati in družbene spremembe v zadnjih stoletjih so agrarne skupnosti izrinili na obrobje veljave, pa tudi iz formalnega priznanja tej posebni obliki lastnine. Danes tako v Evropi kot tudi Sloveniji njihovemu modelu sonaravnega gospodarjenja z viri namenjamo vse več pozornosti, ker je odporen na notranje in zunanje spremembe in skladen z načeli trajnostnega razvoja.
Področje agrarnih skupnosti ureja Zakon o agrarnih skupnostih, ki daje primerno pravno podlago za gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, ki so v lasti članov agrarne skupnosti na način, da bodo člani agrarne skupnosti odločitve v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči sprejemali z glasovanjem na občnem zboru z navadno večino glasov (51 %), razen za nekatere posle za katere je predvidena višja večina. To predstavlja bistveno poenostavitev gospodarjenja, saj bodo agrarne skupnosti lažje sklepale posle povezane z upravljanjem in razpolaganjem z zemljišči, za katera je bilo do sedaj treba pridobiti soglasje vseh članov. Najpogostejši tovrstni posli so: ustanovitev služnosti, sklenitev najemne ali zakupne pogodbe, pridobitev gradbenega dovoljenja, odločbe o poseku, ipd.
Na posvetu je institucionalni okvir agrarnih skupnosti, razvoj in stanje predstavil pravnik Andrej Hafner (MKGP), o porazdelitvi in obsegu slovenskih agrarnih skupnosti sta spregovorila Andrej Udovč (BF) in Mimi Urbanc (ZRC SAZU), o oživljanju po sedmih razvojnih prelomnicah Nevenka Bogataj (Andragoški center Slovenije), Rudi Šimac (Zveza AS) je skušal odgovoriti na vprašanje, česa se lahko naučimo iz poosamosvojitvenega obdobja, Karlo Grgič (podpredsednik Državne konzulte za skupno lastnino) pa je izpostavil sporočila prostora, nekoč razdeljenega z mejo.