Darinka Sebenik priredba po MKGP, 04/22/2020

Pri sajenju posezimo po semenu domačih lokalnih sort kmetijskih rastlin

Foto: Darinka Sebenik

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja prebivalce, da v tudi času epidemije s koronavirusom COVID-19 v čim večji možni meri izkoristijo možnost za obdelavo površin. Ena od možnosti zasaditve je tudi uporaba semena domačih lokalnih sort kmetijskih rastlin. Predvidena pridelava teh lahko pomembno prispeva k povečanju samooskrbe s semenom in z lokalno sonaravno pridelano hrano. Na ta način pripomoremo k oživljanju tradicionalnih oziroma lokalno značilnih rastlinskih pridelkov ter s tem k ohranjanju bogate slovenske naravne in kulturne dediščine.

 

Številne rastlinske vrste, sorte in populacije, ki so se v preteklosti tradicionalno pridelovale pri nas in so bile dobro prilagojene na naše pridelovalne razmere in na takratni način pridelave, so se zaradi pojava intenzivnega kmetijstva prenehale pridelovati oziroma se je spremenila tehnologija pridelave. V intenzivni kmetijski pridelavi se v kmetijstvu sejejo pretežno sorte kmetijskih rastlin, ki so večinoma zelo ozke genetske strukture. Ti kultivarji so običajno selekcionirani predvsem na pridelek in so primerni za intenzivno pridelavo, manj pa so selekcionirani na kakovost ter širšo genetsko strukturo. Sem pa sodijo domače lokalne sorte kmetijskih rastlin. Bolje uspevajo v manj ugodnih rastnih razmerah (hladnejše in vlažnejše razmere, izredne suše, manj intenzivno gnojenje) in so odpornejši na bolezni in škodljivce. Pri določenih sortah oz. populacijah je moč najti povezavo med odpornostjo rastline na bolezni in škodljivce ter prehransko vrednostjo. Domače lokalne sorte kmetijskih rastlin po višini pridelka ne morejo konkurirati v intenzivni pridelavi. Mnoge izmed starih domačih in udomačenih sort in populacij je za vedno izgubljenih, preostale pa se večinoma hranijo le še v genskih bankah ali na redkih kmetijah. V želji, da se izguba ne nadaljuje, so bili sprejeti tudi že nekateri ukrepi kmetijske politike, s katerimi se želi te sorte ohraniti oz. jih ponovno vrniti v pridelavo.

 

V zadnjih treh letih se je ob širši promociji starih domačih in udomačenih sort ter ostalih dejavnikov povečalo zanimanje za uporabo teh sort v različnih, zlasti sonaravnih oblikah pridelave. Ukrepi so že prinesli prve rezultate. Vpis ohranjevalnih sort poljščin ter ohranjevalnih in vrtičkarskih sort zelenjadnic ter udomačenih sort v Sortno listo se je v zadnjih letih povečal. Vpis se je povečal pri poljščinah: tatarska in navadna ajda, navadno proso, rž, navadna pšenica, pira, koruza, krmni bob, krmna ogrščica, riček, navadni lan in zelenjadnicah: česen, rdeča pesa, zelje, listnati in glavnati radič ter radič za siljenje, kumara, oljna buča, solata, turški fižol ter nizki in visoki fižol, okroglozrnati grah, paradižnik, navadni motovilec, bob. Vpisanih je bilo tudi kar nekaj starih sort sadnih rastlin.

 

V naslednjem letu, ko bo EU predpis o ekološkem heterogenem materialu sprejet, lahko tudi pri nas pričakujemo prve vloge ter možnost trženja in pridelave ekološkega heterogenega materiala. Trenutno bi lahko na tak način uporabnikom v Sloveniji ponudili populacije radičev (izvor: Šempeter pri Gorici), ki se že leta lokalno pridelujejo in ne izpolnjujejo pogojev za vpis po trenutno veljavni zakonodaji. Ponudili bi lahko tudi Raško č'bulo, ki se je pridelovala in tržila že pred I. svetovno vojno po delu Avstro Ogrske vse do Dunaja. Med ekološki heterogen material bi lahko po spremembi zakonodaje šteli tudi domače populacije fižolov, paprik in trte. Pomembne so tudi domače populacije žit, ki se iz generacije v generacije ohranjajo na kmetijah, ki jih redki pridelovalci s skrbno odbiro in nadaljnjim razmnoževanjem vzdržujejo na način, da se ohranijo njihove bistvene značilnosti, predvsem zaradi njihove kakovosti.

view counter