obvestilo MKGP, 09/06/2017

Evropski ministri tudi o oporečnih jajcih

Na neformalnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo je pod predsedstvom Estonije potekala razprava o upravljanju tveganj v kmetijstvu. Vprašanje okrepitve sistemskega pristopa pri naslavljanju tržno-cenovnih, proizvodnih in dohodkovnih tveganj, s katerimi se sooča kmetijstvo, je eno izmed ključnih vprašanj reforme Skupne kmetijske politike (SKP). Razprava je potekala v luči dejstva povečanih cenovnih nihanj za kmetijske proizvode na globalnih trgih, vpliva teh nihanj na enotni trg EU in povečanega tveganja zaradi podnebnih sprememb. Ta tveganja močno vplivajo na dohodkovni položaj kmetov, njihovo konkurenčnost ter dolgoročno načrtovanje. Zasedanja se s strani Slovenije udeležuje državna sekretarka mag. Tanja Strniša, ki je v svojem prispevku poudarila, da ne obstaja samo ena rešitev. »V prihodnji SKP bo treba najti ustrezno ravnovesje med obstoječimi ukrepi politike in finančnimi sredstvi, nepovratnimi sredstvi, finančnimi instrumenti ter novimi pristopi za obvladovanje tveganj, tudi z delitvijo tveganj v prehranskih verigah, da bomo ustrezno naslovili vse nepričakovane ali neželene dogodke v kmetijstvu.«

Na zasedanju pa je evropski komisar za zdravje in zdravo prehrano Vytenis Andriukaitis poročal o trenutnem stanju glede okuženosti jajc s fipronilom. Po aferi z oporečnimi jajci, v katero je vpletenih 26 članic EU in še 19 držav, je na neformalnem zasedanju kmetijskih ministrov EU odmeval poziv k zagotovitvi odgovornejšega in učinkovitejšega odzivanja v podobnih primerih v prihodnje. Ključno je izboljšati sodelovanje med različnimi sistemi obveščanja, poudarja Evropska komisija. Državna sekretarka mag. Strniša je po zasedanju povedala, da je nedopustno, da je bilo obveščanje o tem »kriminalnem dejanju«, kakor se je izrazil komisar Andriukatis, tako počasno. »V prihodnje je treba zagotoviti odgovornejše in učinkovitejše odzivanje«. Na splošno se po besedah državne sekretarke ugotavlja, da je bil odziv držav, kjer je potekala proizvodnja teh jajc, neustrezen in prepočasen, ter da bi se oporečni proizvodi manj razširili, če bi bilo obveščanje učinkovitejše.
Evropski komisar za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis sicer javno ni želel očrniti nobene članice in je tudi zavrnil možnost sankcij proti članicam. Komisar je izpostavil, da je treba izboljšati sodelovanje med evropskim sistemom hitrega obveščanja, ki sicer po njegovem prepričanju deluje zelo dobro, in sistemom za izmenjavo informacij o goljufijah v povezavi s hrano. Izpostavil je tudi, da je treba zagotoviti jasno sliko zgodbe z oporečnimi jajci, zaradi česar bodo konec septembra oziroma v začetku oktobra stanje v najbolj vpletenih članicah, med drugim na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji, pregledale posebne misije za preverjanje dejstev. Slovenije afera ni močno prizadela, saj ima samooskrbo z jajci na tako visoki ravni, da je uvoz minimalen. V Sloveniji je bilo problematičnih 17 kilogramov oporečnih jajčnih proizvodov, ki so jih preventivno takoj umaknili s polic.

EU bo razpravo o tem, kako izboljšati obveščanje v podobnih primerih in kako zagotoviti, da se zgodba z oporečnimi jajci ne ponovi, nadaljevala na sestanku na visoki ravni, ki bo 26. septembra v Bruslju.

view counter