Igor Škerbot, 02/02/2016

Splošno o dognojevanju posevkov ozimin spomladi

Foto: Igor Škerbot

V uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in njene nedavne dopolnitve (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15), je treba upoštevati prepoved uporabe mineralnih gnojil v pridelavi ozimnih žit v času od 1. decembra do 15. februarja. To pomeni, da v tem času ne smemo gnojiti z nobeno obliko mineralnega gnojila, ki vsebuje fosfor, kalij, pa tudi dušik. Torej lahko z uporabo mineralnih gnojil spomladi začnemo šele po 15. februarju. Samo za posevke ozimnih žit velja, da je nanos tekočih organskih gnojil dovoljen tudi že od 15. februarja, kljub vsakoletni splošni prepovedi uporabe vseh oblik organskih gnojil do 1. marca. Sicer še vedno velja določilo te uredbe, da je tudi po 15. februarju ali po 1. marcu gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh zasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh, vse, dokler je eden od navedenih pogojev omejitve še izpolnjen. Med drugim to tudi pomeni, da ozimin ne smemo dognojevati z dušikom iz mineralnih gnojil, če je posevek prekrit s snežno odejo (ni pomembna višina snega) in je na koledarju na primer 5. marec. V takšnem primeru moramo počakati, da sneg popolnoma skopni in da tla niso zasičena z vodo. Dognojevanje z dušikom tako v obliki mineralnega kot organskega gnojila opravimo v nekaj dneh, potem ko so tla primerna tudi za dostop s kmetijsko mehanizacijo.

 

Če smo osnovno gnojenje s fosforjem in kalijem pravočasno opravili jeseni (do 1. decembra), potem za prvo dognojevanje priporočamo zgolj enostavna dušikova gnojila. Če jeseni ob predsetveni pripravi tal nismo pognojili z ustreznim odmerkom fosforja in kalija, potem lahko pri prvem dognojevanju uporabljamo tudi sestavljena mineralna (NPK) gnojila.

 

Pri tem se ravnamo po potrebnem odmerku za dušik, čim bolj pa se skušajmo približati potrebnim odmerkom za fosfor in kalij in pazimo, da z uporabo NPK v enem obroku ne dodajamo več dušika, kot je pokazal hitri talni nitratni test ali analiza Nmin ter da morebitno manjšo dodano količino dušika iz NPK dopolnimo s čistimi dušičnimi gnojili po zgoraj opisanem izračunu, kjer je izhodišče za spomladansko potrebo ozimin pri 120 kg N/ha.

 

Odmerke dušika za posevke, v katerih se ne bomo odločili za določitev rastlinam trenutno dostopnega dušika s pomočjo hitrih nitratnih testov, povečujemo zgolj in samo v primeru slabše razvitih in redkih posevkov. Za goste, močne in bujno razvite posevke ozimin priporočamo za 10 do 20 % nižje odmerke čistega dušika po hektarju.

 

Če bomo za dognojevanja žitnih posevkov uporabljali tudi tekoča organska gnojila, kot sta gnojevka in gnojnica v odmerku 15 do 20 m3/ha, priporočamo redčenje gnojevke v razmerju vsaj 1:1 (voda:organsko gnojilo). Tako bomo preprečili zaskorjevanje in prekrivanja posevkov ozimnih žit s predebelo plastjo organskega gnojila. Uporaba tekočega organskega gnojila je še posebej dobrodošla v suhih pridelovalnih razmerah.

 

Sicer pa naj velja priporočilo, da spremljamo tudi vremensko napoved in posevkov ne dognojujemo v ekstremnih vremenskih razmerah (večje napovedane količine padavin, visoke temperature in izsušena zgornja plast tal).

view counter