Danica Kolarič, dipl. inž. kmet., 04/30/2015

Krmljenje molznic s pašo ali zeleno krmo

Foto: Darinka Sebenik

Domača voluminozna krma vse leto daje osnovo za prehrano molznic. Za voluminozno krmo je značilno, da zavzema v prebavilih precejšnjo prostornino (volumen). Vsebuje več vode (razen mrve) in več surove vlaknine, ima nižjo koncentracijo hranilnih snovi in slabšo prebavljivost. V poletnem obdobju krmljenja, ko je na voljo zelena krma, so to predvsem trave in leguminoze s pašnikov, travnikov in njiv, v zimskem obdobju, ki traja v naših razmerah najmanj šest mesecev, pa predvsem mrva, travna in koruzna silaža. Doktor Jože Verbič navaja, da se je vsebnost energije (NEL) v senu v zadnjih tridesetih letih v povprečju povečala za približno štiri odstotke. Mrva je pomembna za prehrano molznic še zlasti, če so krave na mladi paši. Največ jo krmijo na manjših kmetijah, kjer običajno ni, oziroma je premalo silaže. Na večjih kmetijah pa v krmnem obroku prevladujeta travna in koruzna silaža. Splošna težava je predvsem sorazmerno majhna hranilna vrednost mrve. Vzrok za to pa je pretežno slabo gnojenje ali prepozna košnja. Mrve z visoko vsebnostjo surove vlaknine uporabljamo tudi pri paši za pravilno delovanje vampa in prežvekovanje, saj mlada paša ne vsebuje dovolj surovih vlaknin, s tem pa tudi vpliva na vsebnost maščob in beljakovin v mleku.
Visoka vrednost paše
Koncentracija hranilnih snovi v senu, otavi in otaviču je praviloma bistveno nižja, kot je v sveži travi, prav zaradi slabše prebavljivosti. Kakovost pridelane mrve se zaradi dolgotrajnih postopkov sušenja zelo spreminja. Dobra mrva daje toliko hranilnih snovi, da pri zaužitju okrog 15 kilogramov oskrbimo krave za vzdrževanje in prirejo 12 kilogramov mleka. Razmerje beljakovin in količina rudninskih snovi v mrvi sta odvisna od časa in načina spravila ter od gnojenja travnih površin. S slabo mrvo pa ne moremo kriti niti potreb za vzdrževanje.
Paša je najcenejši način žetve zelinja. Hranljive snovi, ki jih živali same požanjejo na pašniku, so dva- do štirikrat cenejše od tistih, ki jih s krmo dobijo v hlevu. Paša je sočasno še gnojenje zemljišča, zaradi nje je tudi manj stroškov za veterinarske storitve, objekte in drage stroje, manj je fizičnega dela (ročno krmljenje in kidanje gnoja), s pašo pa je tudi prireja mleka in mesa cenejša.
Da bi z molznicami najbolje izkoristili obdobje hitrega priraščanja ruše, v kateri prevladujejo trave (ljuljke, bilnica, latovka pasja trava) in bele detelje, morajo teliti šest tednov pred začetkom hitre rasti ruše. Le tako dobimo veliko mleka z najcenejšo krmo. Po telitvi se potrebe po hranilih pri molznici podvojijo in dosežejo vrh šestdeset dni pozneje. Približno enake ostanejo naslednja dva meseca, kar je vse odvisno od količine mleka. Nato se postopoma dokaj enakomerno znižujejo in po tristo dneh molže naj bi molznico tudi presušili.
Nujno dopolnjevanje obroka za veliko mleka
Mlada paša oziroma mlada trava predvsem spomladi vsebuje veliko beljakovin, ki pa niso dobro izkoristljive, če molznicam z visoko mlečnostjo ne pokladamo hkrati tudi dovolj energetskih krmnih sestavin. To so koruzno zrnje, ječmen ter pesni rezanci in z njimi moramo dopolniti osnovni krmni obrok. Dodati moramo vsaj dva kilograma energetskih krmnih
komponent, da lahko krijemo potrebe za pridelavo 20 litrov mleka, če je paša ali trava dobre kakovosti.
Kakšno je razmerje
Poiskati moramo optimalno razmerje med voluminozno krmo in močno krmo, ki omogoča normalno delovanje prebavnega sistema, zdravje živali in je tudi ekonomsko sprejemljivo.
Pesni rezanci so izprani ostanki krhljev sladkorne pese, ki so pogosto tudi melasirani. Suhe pesne rezance uporabljamo v prehrani molznic kot kakovstno energetsko krmilo, ki je izjemno primerno za dodatek zeleni krmi. Vendar sorazmerno velika vsebnost surove vlaknine ne zadosti potrebam molznic po strukturi. Posebno priporočljivi so pesni rezanci takrat, ko je potrebno razširiti beljakovinsko razmerje.
Pesne rezance krmimo nekje od tri do pet kilogramov posamezni molznici na dan. Če molznice nimajo vedno na razpolago sveže pitne vode, je obvezno peletirane pesne rezance namočiti, posebno kadar krmimo večje količine teh rezancev.
Ni enostavno, se pa obrestuje
Da je paša najcenejša krma, je res, pravilna raba paše pa je najzahtevnejša oblika krmljenja molznic. Pomembno je, da zagotovimo pašni ali s svežo krmo krmljeni molznici čimveč prebavljive energije iz zaužite paše ter dobro izkoriščanje hranljivih snovi. To zahtevo pa omejujejo najzahtevnejši zunanji dejavniki, ki so različni deficitarni presežki posameznih snovi ter inhibitorji. Vse skupaj se kaže pri molznicah v bolezenski obliki, še pogosteje pa v neoptimalni prireji mleka, mesa in slabi plodnosti. Nasplošno lahko ugotovimo, da na učinkovitost paše, količino in koncentracijo popasene prebavljive energije odločilno vplivajo tla, podnebje, gospodarjenje (manegement) in lastnosti molznic (starost, raven produkcije, fiziologija).
Najpomembneje je, da imajo krave vso sezono na voljo dovolj kakovostne paše, ki ni ne prestara, ne premlada. Krave naj bodo toliko časa na paši, da se do sitega najedo in tudi počivajo.

view counter