Alojz Sreš, univ. dipl. inž. agr., 04/29/2015

Ščavje zmanjšuje količino in kakovost travne ruše

Foto: Bayer

Pridelati čim več kakovostne krme na travinju, je želja vsakega govedorejca. To lahko doseže le z nezapleveljeno, kakovostno travno rušo. Eden od zelo nezaželenih plevelov, ki močno zmanjšuje količino in kakovost krme, je ščavje ali topolistna kislica (Rumex obtusifolius). V obliki treh različnih podvrst se pojavlja na številnih slovenskih travnikih in pašnikih. Krme, kjer je prisotno ščavje, bo živina zaužila veliko manj, kajti ščavje vpliva na slabšo prebavljivost obroka. To pa pomeni slabšo prehranjenost živine in manj prirejenega mleka ter mesa. Do 10 odstotkov pokritost travinja s ščavjem lahko vpliva na zmanjšanje prihodka do 500 evrov/ha letno. Več kot 10 odstotkov ščavja v zaužiti krmi na živino lahko deluje tudi depresivno. Seveda pa lahko ob še večji vsebnosti ščavja v krmi pride do zastrupitve živali. Zastrupitve povzročajo strupene snovi oksalati. V ledvicah se tvorijo veliki kristali kalcijevega oksalata, ki ledvice poškodujejo. V vampu lahko kalcijev oksalat povzroča edeme in krvavitve. Slabša je tudi kakovost mleka in mesa. Mleko ima kisel okus in se hitreje kisa.
Zatiranje ščavja
Za uspešno zatiranje ščavja je dobro poznati značilnosti rasti in razvoja tega plevela. Ščavje najbolj množično vznika spomladi in jeseni. Mlade rastlinice se razvijajo počasi. V redki preslegasti ruši ščavje kmalu razvije velike liste, preraste druge rastline in jim tako odvzema prostor, svetlobo, vodo in hranila. Zaradi globokih korenin (več kot 2 m) lahko črpa vodo in hranila tudi iz globljih plasti tal. Posamezna rastlina ščavja lahko letno tvori tudi več kot 50.000 semen, ki potem zelo različno kalijo. Nekatera semena v tleh propadejo, nekaj jih kali še isto ali naslednje leto, nekatera semena pa lahko ostanejo živa v tleh več let, tudi več desetletij, in nato kalijo.
Preventivni ukrep zatiranja ščavja je preprečevanje zapleveljenosti travne ruše (dovolj gosta ruša, pravilna in pravočasna raba in gnojenje, občasno dosejavanje). Ko se ščavje pojavi, ga lahko na manjših površinah zatirate tudi ročno s posebnimi orodji za izkop korenin vsaj do globine 15 cm.
 Ščavje najlažje zatremo s sistemičnimi herbicidi, ki v rastlino vstopijo skozi list in se nato transportirajo tudi v korenino. Za uspešno zatiranje je zelo pomembno, da uničite korenino ščavja. Zato uporabite herbicid Grodyl®. S pripravkom Grodyl® lahko zatirate ščavje skozi vso rastno sezono, najprimernejši čas za zatiranje s pripravkom Grodyl® pa je spomladi po prvi košnji in jeseni (druga polovica avgusta do začetka oktobra).

Prednosti uporabe pripravka Grodyl®
Grodyl® učinkovito zatira ščavje in druge nezaželene zeli na travinju, ki zmanjšujejo kakovost travne ruše. Ima najkrajšo karenco. Za pašo in svežo krmo samo 7 dni, za seno pa 21 dni. Učinkovito deluje pri visokih in nizkih temperaturah. Njegova prednost je, da je selektiven za belo deteljo in lucerno. Uporabite ga v odmerku 60 g/ha ob porabi vode 200 – 300 l/ha. Škropite dobro olistano ščavje, vendar pred odganjanjem cvetnega stebelca. Za hitrejše delovanje dodajte močilo ali raztopino ureje (5 kg/ha).
Tudi pri obnovah travinja
Pri obnovi travinja je treba najprej urediti talne razmere (vodni režim, gnojenje, reakcijo tal itn.) in zatreti plevele. S herbicidom Grodyl® smo zatirali plevele tudi pri obnovi pašnika. Najprej smo škropili v jeseni (tri tedne pred dosejavanjem). Ponovno vzniklo ščavje iz semena smo škropili po prvem odkosu spomladi naslednje leto. Rezultat vseh ukrepov obnove sta pašnik in travnik, kjer je lastnik več kot podvojil količino in kakovost pridelane krme.

view counter