Dr. Jože Podgoršek, 04/28/2014

Pridelava fižola za zrnje

Nizek fižol za zrnje sejemo v maju na medvrstno razdaljo 50 do 60 cm in razdaljo v vrsti na 4 do 5 cm, kar pomeni gostoto od 400.000 do 500.000 rastlin na hektar. Setev v začetku meseca maja je pomembna zaradi avgustovskega spravila v suhem vremenu. Zaradi prepozne setve lahko spravilo zamaknemo proti koncu meseca ali celo v september, ko pričakujemo več deževnih dni. Po spravilu fižolova zrna osušimo na 12- do 14-odstotno vlago in jih uskladiščimo v suh ter zračen prostor, da preprečimo napad skladiščnih škodljivcev (fižolar).
Visok fižol za stročje posadimo ob oporo (žičnice, prekle ipd.) na medvrstne razdalje 80  150 cm in razdalje v vrsti 70 do100 cm. Na eno sadilno mesto posadimo od 5 do 8 semen na levo in desno stran (skupaj od enega do 16 semen). Setev opravimo po nevarnosti za slano, torej maja. Pri gostoti setve 130.000 rastlin/ha porabimo okrog 100 kg semena. Visok fižol za stročje obiramo na dva do štiri dni zaradi rednega nastavljanja novih cvetov in zagotavljanja poznejšega obiranja. Pri večkratnem trganju stročja lahko na hektar pridelamo tudi prek 30 t pridelka (Černe, 1986).

Oskrba v času rasti
Fižol v času rasti varujemo pred napadi bolezni in škodljivcev, prav tako redno odstranjujemo plevel. Med boleznimi fižola so pogoste predvsem:
• fižolov ožig (na strokih in listih nastanejo škrlatno rdeče obrobljene uleknjene pege),
• fižolova rja (na listih nastanejo drobne rjave bradavice, listje rumeni, se suši in odmira),
• siva plesen (sivkasto bela prevleka, ki se razvije najprej na strokih).
Proti ožigu in rji se lahko borimo s pravilnimi agrotehničnimi ukrepi, pri čemer sta pomembna širok kolobar in dosledno uničenje ostankov pridelave fižola. Za setev moramo uporabiti zdravo seme.

Varstvo pridelka
Pozorni bodimo na nekatere škodljivce:
• fižolar (že na njivi samica odlaga jajčeca na zoreče stroke, iz jajčec se razvijejo ličinke, ki vrtajo zrnje in se v njem tudi zabubijo ter tako počakajo na naslednjo setev),
• uši (listi se zvijajo in kodrajo, na poganjkih vidimo kolonije črnih uši),
• fižolova koreninska muha (poškodbe najpogosteje naredi na kličnih listih takoj po setvi).
Tudi škodljivcem se lahko upremo z agrotehničnimi ukrepi. Fižolarja lahko uničimo, če damo seme za nekaj dni v zamrzovalnik na –18 oC, saj pri tej temperaturi buba pogine, seme pa ne izgubi kaljivosti. Proti muhi pa učinkujejo poznejša setev (razvoj muhe prehiti razvoj kličnih listov), rahljanje zemlje za hitrejši vznik fižola in dosledno uničevanje ostankov pridelave fižola po spravilu pridelkov. Proti boleznim in škodljivcem v fižolu lahko uporabljamo dovoljena sredstva za varstvo rastlin (najpomembnejše informacije so na spletni strani: http://www.fito-info.si/ ali http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijst...).

Za preprečevanje prerazmnožitve zlasti škodljivcev lahko uporabimo različne mešane setve. Tako lahko ob fižol za preprečevanje napada škodljivcev sejemo krompir, korenje, kumare, cvetačo in zelje. S temi sosednjimi posevki na okolju prijazen način varujemo fiol celotno rastno dobo. Fižol slabo prenaša plevel, zato ga je potrebno stalno odstranjevati. Pri mehanskem odstranjevanju plevelov moramo biti pozorni na globino obdelave, saj ima fižol korenine že tik pod površino in bi jih s pregloboko obdelavo lahko poškodovali.
Pobiramo ga lahko na različnih razvojnih stopnjah stroka ali semena. Če ga pridelujemo za stročji fižol, potem v tehnološki zrelosti obiramo cele stroke z rastlin. Pri tem pazimo, da stroki niso prestari in nitasti, zato jih obiramo na vsake 2 do 4 dni. Obrane stroke zamrznemo, vložimo v kozarce ali prekuhane zamrznemo. Sveži stroki pri hlajenju na 2 do 4 ºC in 90-odstotni relativni zračni vlagi zdržijo več kot 14 dni.

Spravilo pridelka
Fižol za zrnje lahko pobiramo v različnih zrelostnih stopnjah. Lahko ga pobiramo v voščeni zrelosti, ko so zrna že popolnoma razvita, vendar še ne dozorevajo. Pri tem uporabljamo zrnja za zmrzovanje ali kuhanje ter poznejše zamrzovanje. Svežega lahko skladiščimo le krajši čas pri temperaturi 2 do 4 ºC in 90-odstotni relativni zračni vlagi. Za skladiščenje je bolj primerno pobiranje fižola v fiziološki zrelosti, ko je seme dozorelo, ima značilno barvo in je osušeno pod 14 odstotkov vlage. Takšno seme lahko skladiščimo v kaščah vso zimo.

view counter