Danica Kolarič, dipl. inž. kmet., 04/29/2014

Krmljenje visoko produktivnega goveda

Tudi letos smo obiskali Govedorejske strokovne dneve na kmetijski šoli v Hatzendorfu v sosednji Avstriji. Predavali so priznani strokovnjaki s področja prehrane visoko produktivnih krav molznic in kmetovalca iz Nemčije. Vsebina je bila seveda zanimiva. Svetovalec za prehrano govedi Karl Wurm, dipl. inž., je predstavil krmljenje visoko produktivnega goveda (molznic, pitancev) v razmerah, ko imajo rejci slabšo kakovost osnovne krme. Doktor Johann Gasteiner je predaval o krmljenju živali v obdobju presušitve in ob telitvi. Mladi rejec Andreas Bernhart iz Nemčije pa je predstavil svojo kmetijo. Strokovne dneve je zaključil Franz Schlederer, dr. vet. med., ki je svoje predavanje o pravilni oskrbi telet in pravilni pomoči ob telitvi podprl s fotografijami iz prakse. Tokrat vam bom v krajšem zapisu predstavila predavanje Karla Wurma, saj se s težavami zaradi slabše krme letos spoprijema tudi večina slovenskih rejcev.

Karl Wurm je analiziral travno silažo na avstrijskem Štajerskem in primerjal vzorce silaž leta 2012 in 2013. Ugotovil je, da je v posameznih primerih kakovost silaže močno nihala in da je kakovost krme leta 2013 slabša kot leto prej. Surove beljakovine so nihale med 86 in 208 g /kg suhe snovi, vlaknine od 213 do 332 g/kg suhe snovi, vsebnost pepela pa od 70 do 198 g/kg suhe snovi. Najpomembnejši parameter energija pa je nihala od 4,8 do 6,6 MJ NEL na kilogram suhe snovi. Povprečno je v krmi za 0,35 MJ manj energije NEL kot pa leta 2012. Vzorci koruznih silaž so pokazali podobno sliko, vsebnosti škroba in energije so bistveno nižje, kot pa so bile leto prej.

Komu dobro, komu slabšo krmo
Najboljšo osnovno krmo, ki smo jo pridelali na kmetiji, polagamo visoko produktivnim molznicam, molznicam pred telitvijo ter teletom v prvem letu starosti. Krmo slabše kakovosti pa dajemo po njegovem priporočilu telicam, presušenim kravam, kravam proti koncu laktacije in pitancem.

Zelo pomembno je, da v takih razmerah visoko produktivnim molznicam krmimo le najboljšo osnovno krmo, priporočene odmerke močne krme, dodajamo kakovostne in v vampu stabilne stranske produkte (npr. pesne rezance, pivske tropine ipd.), optimalno količino strukturne vlaknine (največ 1,5 kilograma molznicam v laktaciji). Če pa želimo povečati ješčnost krme, ki je slabše kakovosti, moramo molznice krmiti ob približno istem času, krmi dodajati melaso (0,5 kilograma), glicerol (0,15 kilograma) ipd., krmo pa večkrat dnevno pokladamo v jasli. Rejec mora že na videz prepoznati sito kravo. Krave naj imajo ves čas na voljo svežo pitno vodo. Lahko jih dopolnilno krmimo s suhimi pesnimi rezanci nekje do pet kilogramov na žival na dan, z briketirano lucerno oziroma briketi iz trav in koruze, ki imajo nekoliko večji delež v vampu visoko stabilnih surovih beljakov in pivskih tropin. Zadnje dodajamo molznicam zaradi visokega deleža beljakovin, približno štiri do šest kilogramov na dan. Količino močne krme je treba prilagoditi glede na sistem krmljenja. Pri klasičnem krmljenju dodajamo nekje do osem kilogramov, preko krmnega avtomata 10 do 12 kilogramov (45 odstotkov), v mešalno-krmilni prikolici pa lahko dodamo do 50 odstotkov močne krme. Priporočamo, da prvesnicam krmite do devet kilogramov močne krme.
Dnevna priporočila za krmljenje krav z energetsko in beljakovinsko bogatimi krmnimi komponentami (maksimalno dovoljene količine):  koruza (4 do 5 kilogramov), silirano koruzno zrnje (5 kilogramov),  melasa (1,5 kilograma), suhi pesni rezanci (4 kilograme), silirane pivske tropine (6 kilogramov), bučne pogače (1,5 kilograma), repične tropine (4 kilogramov), Actiprot (3 kilograme).
Pri večjih količinah močne krme, ki jo uporabljamo zaradi slabše osnovne krme, priporoča, da izberemo kakovostne in v vampu stabilne krmne komponente v pravilnem razmerju glede na priporočila.

Zaradi večjih količin močne krme v krmnem obroku lahko pride do presnovnih težav, in sicer do acidoze (zakisane vsebine predželodcev) ali ketoze (bazične vsebine predželodcev).
Eden izmed vzrokov za nastanek acidoze so prevelike količine posamičnih krmil in krmnih mešanic. Krave ne marajo pojesti dovolj voluminozne krme. Prvi simptom za odkrivanje acidoze pa je zmanjšana količina maščobe v mleku. Proti acidozi tako priporoča naslednje posebne proizvode: natrijev bikarbonat, magnezijev oksid in žive kvasovke.


Ketoza pa je predvsem posledica prevelikih količin beljakovin v obroku, še posebej, če so beljakovine hitro razgradljive. Velike količine amonijaka, ki se sproščajo ob razgradnji beljakovin ali pa nastajajo ob velikih količinah nebeljakovinskih dušičnih snovi v krmi, zvišujejo pH vsebine predželodcev, kar omejuje delovanje mikroorganizmov v prebavi, zato Wurm priporoča uporabo propilenglikola, glicerola in zaščitenih maščob.
Molznice z nižjo proizvodnjo krmimo s slabšo krmo, vendar higiena ne sme biti vprašljiva, torej ne sme biti plesniva, gnila ali kako drugače oporečna. Lahko pokladamo preostanke sena, slamo, nedozorelo koruzno silažo. Krmne obroke pa dopolnimo z močno krmo (12 odstotkov beljakovin v suhi snovi) in energijo (5,5 MJ). Paziti pa moramo na dobro oskrbo z vitamini in minerali.

Zniževanje stroškov krmljenja
Del predavanja je bil namenjen nižanju stroškov za močno krmo. Nasvet Karla Wurma je, da jih zmanjšamo s krmljenjem, prilagojenim rezultatom analiz mleka (vsebnosti mlečnih beljakovin in ureje), namesto soje poiščite alternativne krmne komponente, kupujete večje količine naenkrat, zmanjšajte število krmnih komponent, izkoristite skladiščne kapacitete, tako da nakupite večje količine ob pravem času, kupite večjo količino specialnih produktov (npr.: propilenglikol).


Ob koncu predavanj je povzel že dobro znano stališče. Za dobro zdravstveno stanje molznic jih je treba krmiti optimalno (ne preveč in ne premalo). Zelo pomembna je kakovostna osnovna krma ter prilagajanje krmljenja vsaki kategoriji živali glede na proizvodnost. Izjemno pomembna pa je tudi, da redno kontrolirate osnovno krmo in dodajate močno krmo po priporočilih, z upoštevanjem rezultatov analiz mleka.

view counter