Mojca Florjančič, 09/30/2014

Dan Ptujskega lüka

Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je 26. Septembra 2014 na osrednji ptujski tržnici popestrilo mestno dogajanje s prireditvijo Dan Ptujskega lüka. Dogodek je bil namenjen otrokom, staršem in drugim obiskovalcem - za vsako izmed ciljnih skupin pa je so organizatorji pripravili prilagojen program. Namen je osveščati mlade o pomenu lokalno pridelane hrane, predstavitvi Ptujskega lüka z geografsko označbo, njegovih prednostih in razlikovalnih lastnostih, ki ga delajo tako posebnega. Na Dnevu Ptujskega lüka pa so razglasili tudi zmagovalce nagradnega likovnega natečaja »Kraljica čebul – Ptujski lük«, kjer so sodelovale osnovne šole iz vse Slovenije.

 

Na dogodku so najbolj uživali najmlajši. V dopoldanskem delu so se naučili pletenja vencev iz Ptujskega lüka, ustvarjali na otroških delavnicah in se zabavali s cirkusantoma Bratoma Malek. Obiskovalce so navdušili najmlajši lükarji iz vrtca Ptuj . O polnem in bogatem okusu Ptujskega  lüka pa so se prepričali ob pokušini jedi, ki jih je na kuharski delavnici pripravljal priznani kuhar Srečko Krajnc. Obiskovalcem je na ogled tudi razstava likovnih del, ki bo na ogled tudi cel prihodnji teden.

 

Začeti je treba že pri otrocih

Z nagradnim likovnim natečajem so v združenju želeli otroke izobraziti o pomenu geografske označbe Ptujskega lüka in jih opozoriti na prepoznavnost te oznake, predvsem pa jih navdušiti nad vsakodnevno uporabo lüka in pokazati raznovrstnost uporabe kraljice čebul. »Zelo pomembno je, da poskrbimo, da bodo naši najmlajši ozaveščeni o avtohtoni slovenski zelenjavi, ter prednostih uživanja lokalno pridelane hrane,« je dejala Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo KGZS Maribor in članica ocenjevalne komisije likovnega natečaja. V združenju so mnenja, da je otrokom potrebno razložiti zakaj moramo uživati bolj kakovostno in lokalno pridelano zelenjavo, kot je Ptujski lük, saj ima le-ta hranilne vrednosti, ki krepijo naš imunski sistem.

 

Na likovni natečaj je prispelo več kot 250 likovnih izdelkov osnovnih šol iz cele Slovenije. »Z likovnimi deli so otroci predstavili svoj pogled na uporabo Ptujskega lüka in njegov vpliv na naše zdravje. Rdeča nit natečaja je bila kraljica čebul – Ptujski lük, razpisane pa so bile tudi druge tematike natečaja. Zelo smo navdušeni nad številom prejetih del in pripravljenostjo sodelovanja učiteljev v skupni nalogi osveščanja otrok,« dodaja Pušenjakova. Izbrali so 3 skupinske nagrade, ki jo prejmejo 8.b razred OŠ Frana Albrehta iz Kamnika, 5.c razred OŠ Ljudski vrt iz Ptuja in 8.a razred OŠ Marjana Nemca iz Radeč. Te tri šole bodo nagrajene z naravoslovnim dnem na Kmetiji Petrovič v Markovcih, kjer si bodo otroci v živo ogledali spravilo Ptujskega lüka, se prepričali o njegovi kakovosti in spoznali ostala kmečka opravila. Skupaj si bodo pripravili malico in se preizkusili na otroških delavnicah na temo Ptujskega lüka. Nagradili pa so tudi 10 individualnih likovnih del, ki za nagrado prejmejo zabojček Ptujskega lüka. Razstava najboljših likovnih del bo na ogled do konca prihodnjega tedna na osrednji ptujski tržnici.

 

Tehnologija pridelave je tradiconalna

Ob tej priložnosti je na novinarski konferenci gospod Branko Majerič, pridelovalec Ptujskega lüka predstavil pridelavo Ptujskega lüka z geografsko označbo, njegove značilnost in poudaril pomen oznake geografska označba. Ptujski lük je edinstven, saj v Sloveniji ni sorte ali hibrida, ki bi mu bil tako podoben, da bi ga lahko zamenjali. Območje pridelovanja je zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del Ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, Ptujem in Ormožem ter obronki Slovenskih goric, kar tudi določa geografska označba. Lükarji so tradicijo triletne pridelave ohranili vse do danes, tako kot nekdaj, ga tudi danes pridelujejo na okolju in ljudem prijazen, integrirani ali ekološki način. »Pridelovalci smo spoznali, da je v pridelavi Ptujskega lüka nujno upoštevati dobre stare prakse naših dedkov, ki so že takrat vedeli, da le-ta zahteva posebno nego, ročno sajenje, obiranje in pakiranje«, je povedal Branko Majerič.

 

Ptujski lük prepoznamo po srčasto-ploščati obliki srednje velikosti, rdeče-rjavi barvi suholistov, belo in vijolično-rdeči barvi mesa. »Prednost te sorte je dolgotrajno skladiščenje, odlikuje ga izredna kakovost, odlične lastnosti v kuhi in zmerno oster a izjemen okus«, dodaja Majerič. Ptujski lük s svojimi edinstvenimi lastnostmi zagotavlja visoko kakovost. »Zaščiteni Ptujski lük ne pomeni samo ohranitev pridelave avtohtone sorte, dviga tržno pridelavo, povečuje konkurenčnost in možnost dodatnih zaposlitev, z ohranitvijo vseh običajev tako pridelave, skladiščenja in ostalih povezanih kmečkih običajev, pa predstavlja tudi možnost popestritve turistične ponudbe podeželja,« meni Pušenjakova.

 

Popoldanski del dogodka je popestrilo predavanje svetovalke za zelenjadarstvo Miše Pušenjak o tehnologijah pridelovanja in geografski označbi Ptujskega lüka in predavanje dr. Tilke Kren Obran o zgodovini pridelave in predelave Ptujskega lüka. V Slovenskem združenju za integrirano pridelavo si želijo, da bi Dan Ptujskega lüka postal tradicionalen dogodek, ki ga želijo z namenom osveščanja o pomenu uporabe Ptujskega lüka z geografsko označbo, organizirati v večjih mestih po vsej Sloveniji.

view counter