Alojz Sajovic, 03/26/2012

Spravilo trave – priključki in smernice razvoja

Foto: Alojz Sajovic

 V deželo počasi prihaja pomlad in rastline se prebujajo iz zimskega mirovanja. Eden izmed pogojev za pripravo kakovostne krme za živali je, poleg zadovoljive in pravočasne oskrbe rastlin s hranili, tudi primerna tehnika za hitro in predvsem kakovostno spravilo. V tokratnem sestavku se bomo nekoliko bolj podrobno posvetili strojem za spravilo krme, predvsem obračalnikom in zgrabljalnikom, ki skupaj s kosilnicami in ostalimi stroji za pobiranje in spravilo spadajo v tako imenovano seneno linijo.

 

Vrtavkasti obračalniki

Prvi postopek, ki sledi košnji, je obračanje krme, ki pa mora biti izvedeno izredno kakovostno, saj pri tem postopku lahko pride do največjih izgub hranil v krmi. Trenutno je na tržišču možno dobiti veliko raznovrstnih priključkov za obračanje krme, med katerimi so najpopularnejši vrtavkasti obračalniki, ki so razpoložljivi v delovnih širinah od dveh pa do dvajsetih metrov, v nošeni ali v vlečeni izvedbi. Za uporabo na nagnjenih terenih pa proizvajalci ponujajo predvsem lažje izvedbe obračalnikov. Delovna širina naj bi bila usklajena z delovno širino kosilnice, saj je prvo obračanje oziroma raztros redi najpomembnejši postopek, ki odločilno vpliva na potek celotnega postopka sušenja krme. Vrtavkasti obračalnik sestavlja nosilni okvir, na katerega so nameščene vrtavke z vzmetnimi roglji, ki poskrbijo za raztros krme. Vzmetni roglji so v večini primerov dvojni in zaradi boljšega pobiranja krme različnih dolžin, ter opremljeni z varovali, ki preprečijo njihovo prosto odpadanje, če pride do loma.

 

Za kakovostno obračanje krme je potrebna pravilna nastavitev obračalnika. Največ pozornosti je treba posvetiti pravilni delovni višini obračalnika, ki je sicer pogojena z višino košnje in jo lahko nastavimo s spreminjanjem dolžine poteznice na traktorju, ali pa, če je obračalnik opremljen s sprednjim podpornim kolesom, s spremembo njegove višine. Na večini obračalnikov je možno spreminjati tudi naklonski kot vrtavk. Predvsem je ta dejavnik pomemben, kadar je treba raztrositi veliko zelene mase. V takih primerih naj bi bili delovni koti vrtavk zaradi kakovostnejšega dela za nekaj stopinj večji, kot če imamo manj mase. Večina vrtavkastih obračalnikov je opremljena z mehanskim ali hidravličnim sistemom zamika koles, ki nam omogoča, da odmaknemo krmo od robov parcele ter se v nadaljevanju izognemo slabo posušeni krmi. Prednost vrtavkastih obračalnikov pred ostalimi priključki za obračanje je, da zaradi dobre prehodnosti krme, tudi kadar imamo večje količine zelene mase, omogočajo višje delovne hitrosti. Pri nepravilni uporabi, pri previsoki vrtilni frekvenci vrtavk, lahko pride do prekomernega drobljenja finih delcev listne mase rastlin in posledično do prekomernih izgub.

 

Tračni obračalniki

Pred iznajdbo vrtavkastih obračalnikov so bili na trgu prisotni tako imenovani tračni obračalniki, ki spadajo v skupino kombiniranih orodij, s katerimi lahko krmo obračamo in tudi zgrabljamo. Tračni obračalniki so gnani preko kardanske gredi traktorja. Osnova tračnega obračalnika je šasija, na katero je nameščen gumijast trak s prečno nameščenimi vzmetnimi roglji. Delovna višina se nastavlja s spreminjanjem višine podpornih koles, ki so v večini primerov vrtljive izvedbe in omogočajo obračanje, in ob namestitvi omejilnega platna tudi zgrabljanje v vseh smereh vožnje. Ta vrsta strojev se v današnjem času uporablja v manjšem obsegu predvsem na majhnih kmetijah in pa na nagnjenih terenih, kjer pride do izraza njihova kompaktnost, saj so priključeni sorazmerno blizu traktorja.

 

Slabosti in prednosti? Ta vrsta priključkov je že v osnovi omejena z majhno delovno širino - do 2,5 metra, in nizko delovno hitrostjo, tako da je njihova zmogljivost omejena. Poleg tega je, kadar imamo velike količine zelene mase, prehodnost sorazmerno slaba in prihaja do pogostih mašenj ter neenakomerno oblikovanih zgrabkov.

 

Vrtavkasti zgrabljalniki

V zadnjih dveh desetletjih so na področju priključkov za zgrabljanje zelene mase prevzeli vodilno vlogo vrtavkasti zgrabljalniki. Proizvajalci ponujajo različne izvedbe v delovnih širinah od treh pa do dvajsetih metrov, z enim pa do šest zgrabljalnih rotorjev, ki so lahko različno nameščeni na nosilno ogrodje. Enorotorski zgrabljalniki obstajajo v nošeni izvedbi z delovno širino do 4,5 metra. Pri dvorotorskih zgrabljalnikih, ki so vsi v vlečeni izvedbi, obstaja več izvedb postavitve rotorjev in izdelave zgrabka.

 

Glede na mesto izdelave zgrabka se zgrabljalniki delijo na:

 

-    sredinske, kjer sta vrtavki nameščeni na nosilni okvir in oblikujeta zgrabek na sredini med njima. Prednost te izvedbe je, da se krma v zgrabek oblikuje samo enkrat in se ne premešča iz rotorja na rotor. Zgrabek je v tem primeru rahel in izredno enakomerno oblikovan ter omogoča visoko storilnost strojem, ki si sledijo v verigi spravila. Edina slabost te vrste zgrabljalnikov je, da takrat, ko zgrabljamo odkose z malo mase, ne moremo povečati delovne širine, oziroma združiti več zgrabkov hkrati.

 

-     bočne, kjer sta vrtavki lahko nameščeni ena za drugo, na dvoosno prikolico ali pa na nosilni okvir, s tem da lahko bočno oblikujemo en zgrabek, ali ko imamo veliko mase, dva posamezna zgrabka. Prednost te vrste zgrabljalnikov je, da omogočajo večjo delovno širino pri odkosih z malo mase, saj enostavno združimo dva hoda v en zgrabek. So pa konstrukcijsko tovrstni zgrabljalniki daljši od sredinskih in rabijo nekaj več obračalnega prostora.

 

Osrednji del vrtavkastega zgrabljalnika sestavlja rotor, na katerega so nameščene zgrabljalne roke z več vrstami vzmetnih rogljev. Zgrabljalne roke, ki so odvisno od delovne širine fiksno pritrjene, preklopne ali pa snemljive, potujejo po vodilu, ki določa položaj vzmetnih rogljev. Nekateri proizvajalci ponujajo možnost nastavljanja vodila, zaradi česar se roglji dvigajo hitreje, obenem pa je manj težav pri oblikovanju zgrabkov, ko  je njihova masa večja. Delovno višino nastavljamo s centralnim navojnim vretenom iz traktorskega sedeža, in sicer z dviganjem in spuščanjem kopirnih koles. Kopirna kolesa v kombinaciji s prilagodljivim vpetjem poskrbijo za natančno vodenje in prilagajanje zgrabljalnika po terenu, in so lahko enojna ali pa v tandemu. Za še bolj natančno prilagajanje je možno zgrabljalnik v večini primerov opremiti z dodatnim podpornim kolesom, ki še dodatno izboljša kakovost dela. Znano je namreč, da lahko zgrabljalnik ob nepravilni nastavitvi postane zbiralnik kamenja in zemlje, česar pa si nihče ne želi, saj je čista in kakovostna voluminozna krma izredno dobra osnova za visoko prirejo in zdravje živali. Za gorske traktorje obstajajo posebne lažje izvedbe s fiksnim vpetjem in vrtljivimi kolesi ter izvedbo za čelno hidravliko.  

 

In kakšni so smernice razvoja za naprej?

Za zdaj se ukvarjajo predvsem z večanjem priključkov, ki se jim dodaja elektrohidravlična pomagala za lažje upravljanje in posledično bolj kakovosten končen proizvod – kakovostno voluminozno krmo.

view counter