01/06/2012

Brstični ohrovt (Brassica oleracea v. gemmifera)

Foto: GardenSwag

Brstični ohrovt je dvoletnica, gojen pa enoletna kapusnica. Gojimo ga zaradi brstov, ki se razvijejo v pazduhi listov. Brsti ali glavice vsebujejo izredno veliko dejavnih spojin. Polni so žvepla in fosforja, zato ob preobilici lahko »močno razburijo« prebavila. Poleg tega je v njih veliko vitamina C (trikrat toliko kot pomaranče). Vsebujejo tudi veliko antioksidantov, klorofila, karotenoide, sulfide, fenolne kisline in druge za naše telo blagodejne sestavine. Zaradi njih krepijo odpornost organizma, poživljajo presnovo, razstrupljajo kri in varujejo pred rakom.

Največ brstičnega ohrovta pridelujejo v zahodni Evropi, ZDA in na Japonskem. Na trgu je predvsem od septembra do marca, ko je manj druge sveže zelenjave.

 

Morfološke in biološke lastnosti

Po setvi semena se pri kalitvi razvijejo nekaj centimetrov velik hipokotil, dva klična lista in glavna korenina s stranskimi koreninicami. Glavna korenina se razvije iz kalčkove koreninice. Korenine se razvijejo do globine 40 centimetrov, nekatere prodrejo tudi v nižje plasti.

V tkivu nad kličnimi listi se razvije steblo, ki pri brstičnem ohrovtu raste v dolžino do 1,5 metra, v pazduhi listov pa nastanejo brsti. Razvijejo se iz spečih očes, ki se že v prvem letu oblikujejo v drobne glavice ali brste. Steblo od korenin do listov se imenuje kocen.

Prvi pravi list brstičnega ohrovta je bolj okrogel in na listnem peclju. Listi so svetleči in prekriti z voščeno prevleko. Poznejši listi so žličasti, ob robu nagubani in prav tako na listnih pecljih. Stari listi porumenijo in odpadejo, ostanejo le zgornji listi. Za njimi so brsti zelo slabo razviti. Zgornji listi so v rozeti. V glavicah ali brstih se razvijejo le nekaj centimetrov veliki listi. Zgornji listi pa morajo dobro prekrivati brst, sicer so brsti odprti in neuporabni.

Brstični ohrovt razvije do dva metra visoko cvetno steblo, na njem pa dvospolne cvetove, ki jim zgradba cveta onemogoča samooprašitev. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi – luski s semeni. Semena so okrogla in premera en do dva milimetra, rjave do črne barve.

 

Potrebe po toploti, vodi in svetlobi

Brstični ohrovt dobro uspeva tam, kjer je ugodno tudi za pridelovanje zelja. To pomeni, da mu ustrezajo zmerno topla in vlažna pridelovalna območja. V kolikor želimo brste trgati tudi pozimi, izberemo območja z milimi zimami.

Brstični ohrovt kali pri temperaturah od 11 do 35 oC, optimalna je med 20 in 25 oC. Po vzniku se najbolje razvija pri temperaturah med 15 in 18 oC, raste že pri 2 oC, najvišja temperatura za rast pa je 35 oC. Čvrste in lepo oblikovane brste dobimo pri temperaturi 12 oC. V pretopli jeseni se razvijejo rahli ter ne ravno čvrsti brsti, neprimerni za prodajo. Brstični ohrovt zelo dobro prenaša tudi temperature pod ničlo, brez resnejših poškodb tudi do -12 oC. Temperature, ki so stalno pod ničlo, so celo boljše od stalno izmenjujočih se temperatur nad in pod ničlo, ki kvarno vplivajo na oblikovane brste. Ti potrebujejo zadosti svetlobe za optimalen razvoj, zato brstični ohrovt sadimo na dovolj velike sadilne razdalje.

Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo. V suši se rast upočasni, brsti pa se začno razvijati šele tedaj, ko se ustvarijo primerne vremenske razmere. Dobro uspeva pri 80-odstotni kapaciteti tal za vodo.

 

Tla, gnojenje in kolobar

Za kakovost tal je brstični ohrovt manj zahteven kot nekatere druge kapusnice (na primer cvetača). Pridelujemo ga na srednje težkih tleh, ki dobro zadržujejo vlago, vendar so kljub temu dovolj odcedna, da prepuščajo meteorno vodo. Tla ne smejo biti preveč humusna, sicer se razvijejo predvsem listi, brsti pa so rahli in se pozno oblikujejo, kar pomeni tudi pozno obiranje. Optimalna pH-vrednost tal je med 6,5 in 7,5. Pri nižji pH-vrednosti se pogosto razvije koreninska glivična bolezen golšavost kapusnic.

Brstični ohrovt je okopavina. V kolobarju naj ne sledi križnicam, drugim kapusnicam, razhudnikom (paradižnik, krompir), bučevkam in fižolu. Primerni prejšnji posevki so stročnice (razen fižola), žita, por, špinača in solata. Zaradi poznega pobiranja pridelka jeseni zemljišča ne moremo pripraviti za pridelovanje zgodnjih spomladanskih kultur. Zato za njim pridelujemo plodovke in toplotno zahtevnejše kulture, za katere lahko pravočasno pripravimo zemljišče v spomladanskem obdobju. Brstični ohrovt ne uspeva kot monokultura, zato ga na isto poljino lahko posadimo po teh do štirih letih.

Brstični ohrovt za izkoriščanje svojega pridelovalnega potenciala potrebuje veliko hranil. Za pričakovan pridelek 12 ton brstov na hektar je potrebno srednje založena tla pognojiti s takšnimi količinami hranil:

-       270–330 kg N,

-       50–70 kg P2O5,

-       190–230 kg K2O,

-       65 kg MgO,

-       25 kg CaO.

Brstični ohrovt potrebuje veliko dušika zaradi razvoja zelene mase. To običajno pustimo na njivi in moramo del hranil upoštevati pri naslednjem kolobarnem členu. Del mineralnih gnojil posipamo ob pripravi tal na presajanje. V tem času pognojimo s 30 odstotki dušika glede na celotno potrebo, 100 odstotki fosforja in 50 odstotki kalija. Celotno količino fosforja damo ob presajanju zaradi boljšega ukoreninjenja. Z dušikom dognojujemo vsaj dvakrat, in sicer v času intenzivne rasti in pred začetkom razvoja brstov. Pred presajanjem ga pognojimo tudi s hlevskim gnojem v količini do 60 ton na hektar. Gnojenje s hlevskim gnojem in dognojevanje s kalijevimi gnojili v jesenskem času izboljšata sposobnost rastlin na prenašanje temperatur pod ničlo. Za dognojevanje s kalijem uporabimo kalijevo gnojilo, ki je hitro topno in dostopno rastlini. To sta kalijev nitrat ali kalijev sulfat.

 

Setev in presajanje

Tržno proizvodnjo zasnujemo prek sadik s koreninsko grudo. Vzgajamo jih v gojitvenih ploščah s 104 ali 84 celicami na ploščo, s čimer zagotovimo dovolj veliko sadiko za presajanje. Setev lahko opravimo že marca in gojimo sadike do sredine aprila, ko jih presajamo na končno mesto. Sejemo ga centimeter globoko in seme prekrijemo z materialom, ki dobro zadržuje vlago (vermikulit). Po setvi damo posejano seme za dva do tri dni v kalilnico na 20 do 22 oC, nato ga razpostavimo na mesto vzgoje v rastlinjak. V spomladanskem času lahko minimalne temperature znižamo pod optimalne, saj pomanjkanje svetlobe onemogoča rast tudi pri optimalnem toplotnem režimu. Zato imamo lahko minimalno temperaturo okoli 8 oC, zračenje pa pri 20 do 22 oC. Ob primernem namakanju in gnojenju lahko pričakujemo čvrste in dobro razvite sadike.

Ko ima brstični ohrovt od štiri do šest pravih listov in dobro razvito koreninsko grudo, ga presajamo na končno mesto – na njivo. Razdalje presajanja so odvisne predvsem od termina pridelave in posameznega hibrida. Optimalne sadilne razdalje za brstični ohrovt, ki ga pobiramo naenkrat, so 60 x 40 centimetrov, pri čemer porabimo 35.000 do 40.000 sadik na hektar. Za večkratno obiranje le zrelih brstov sadimo na večje sadilne razdalje, in sicer na 70 x 50–60 centimetrov ter pri tem dosegamo gostoto okoli 25.000 sadik na hektar. Gostejše presajanje pospešuje enakomernejši razvoj brstov po celi rastlini, zato lahko brste pobiramo strojno pri enkratnem prehodu. Brstičnega ohrovta običajno ne sadimo na zastirno folijo.

 

Oskrba in spravilo

Posevek brstičnega ohrovta oskrbujemo z okopavanjem, po potrebi tudi osipavanjem. V času rasti sta potrebna stalno namakanje in primerno dognojevanje. Septembra rastline vršičkamo, da pospešimo razvoj brstov. Za zimsko obiranje pa rastlin ne vršičkamo, ker listi na vrhu varujejo razvite brste pred poškodbami zaradi mraza.

Brstični ohrovt napadajo številne bolezni in škodljivci. Zato z rednimi ukrepi pregledi posevek pregledujemo ter preprečujemo širjenje bolezni in škodljivcev.

Brste brstičnega ohrovta pospravljamo, ko so tehnološko zreli. To so brsti, ki imajo v premeru vsaj 15 milimetrov (ko jih očistimo, imajo le 10 milimetrov). Po spravilu brste sortiramo na velikostne razrede, saj obiramo vse tja do 40 milimetrov velike brste. Za uporabo so primernejši manjši.

Pridelek lahko pobiramo strojno ali ročno. Večji pridelek dobimo, če najprej ročno oberemo spodnje brste, zgornje pa pustimo, da se še razvijajo na rastlini. Pri večini sort namreč najprej dozorijo spodnji brsti. Pri strojnem spravilu poberemo brste s celotne rastline naenkrat, zato je pri tej tehnologiji priporočljivo gostejše presajanje in vršičkanje rastlin.

Po spravilu brste ohladimo na 0 do 1 oC ter jih pri 98-odstotni relativni zračni vlagi lahko skladiščimo do šest tednov. Za krajše skladiščenje lahko pridelek shranimo pri nekoliko višji temperaturi, do 4 oC.

view counter