Darinka Sebenik, 12/21/2011

SKP bo zelena, vprašanje je samo – kako zelena

Foto: Darinka Sebenik

V začetku decembra je bila v Bruslju letna konferenco novinarjev, na kateri smo se v prvem delu srečali s predstavniki Evropske komisije in drugih organizacij, ki so nam posredovali svoje poglede na reformo skupne kmetijske politike (SKP), drugi del pa je bil namenjen pogovoru s komisarjem za kmetijstvo Dacianom Cioloşom.

Novinarje iz vse Evrope je pozdravil Jose Manuel Silva Rodriguez, generalni direktor GD AGRI iz Evropske komisije, ki je v uvodu povedal, da je kmetijstvo pred velikimi izzivi: »Moč Evropske unije je v tem, da se je sposobna odzvati na vse izzive ter osnovati dejavno kratkoročno in dolgoročno SKP.«

 

Konkurenčno in produktivno kmetijstvo

Zelena ali ne zelena kmetijska politika? Prvo plenarno razpravo je vodil Xavier Simon, novinar iz Agra Europe. Sodelovali pa so David Baldock (Inštitut za evropsko okoljsko politiko), Pekka Pesonen (COPA-COGECA) in Tassos Haniottis (Evropska komisija, GD Agri). Slednji je predstavil prednosti »bolj zelene« politike, saj je po njegovem mišljenju mogoče ozeleniti tudi ekonomsko politiko. »Cene kmetijskih pridelkov so se zvišale za 60 odstotkov, vendar ne smemo pozabiti, da so se cene repromateriala zvišale za 180 odstotkov, cene energije pa za 240 odstotkov, in to pomeni, da moramo povezati zelene ukrepe s prvim stebrom.« David Baldock je poudaril, da moramo to storiti zdaj, dokler je v proračunu za kmetijstvo še denar, in tudi, da 30 odstotkov, kolikor naj bi države v nacionalnih ovojnicah namenile za to, ni dovolj. Da so ozelenitev kmetje podprli že pred desetimi leti, pa je pojasnil Pekka Pesonen, in glavnega krivca za to, da je kmetovalci niso v celoti sprejeli in uvedli, je gospodarska kriza. Prihodnost je še bolj vprašljiva, saj bodo kmetje ob približno 40 odstotkov podpor, tako da »ozelenitev« ne bo dovolj. Prepričan je, da morajo biti predlagani ukrepi predstavljeni kot nova poslovna možnost, drugače ne bo pravega uspeha. Najbolj vroča pa je bila debata o določitvi sedmih odstotkov površin kot ekološko prednostnih, saj to pomeni, da bomo pridelali še manj hrane. Pesonen je opozoril, da ko smo imeli v počivanju dva odstotka zemljišč je to predstavljalo sedemnajst milijonov hektarjev, od katerih smo nato dva milijona hektarjev namenili pozidavi in sta trajno izgubljena za kmetijstvo. Mnenje COPA-COGECA je, da je dva odstotka dovolj in da nova politika pelje k svobodni odločitvi za nekmetovanje. Nasprotno pa Haniottis meni, da je sedem odstotkov prava vrednost, ker bomo le tako lahko dolgoročno zagotovili diverzifikacijo v kmetijstvu in ohranili plodnost zemlje za nadaljnje rodove. S temi ukrepi ne želijo vzeti denarja kmetijstvu, ampak ga zagotoviti za zelene ukrepe in s tem posredno pomagati kmetom. Zaveda pa se tudi, da je rešitev kmetijstva v pravičnih cenah, zato morajo najti rešitve v celoti verigi – to pa pomeni tudi prilagoditev potrošnika, da bo sprejel višjo ceno.


Globalno ali lokalno

Osrednje vprašanje druge plenarne razprave je bilo: Globalno ali lokalno, s podtemo kako organizirati kmete, da bodo imeli dostop na svetovni trg. Sodelovali so Jo Swinnen z Univerze Leuven, Geneviève Savigny iz Via Campesina in Joao Pacheco iz Evropske komisije. Razpravo je povezoval Charlie Dunmore, novinar Reutersa. Vsi so se strinjali, da moramo najti način, kako povezati kmete, kar pa bo težko po hudem upadu cen pridelkom po letu 2008 in novi prihajajoči krizi. Joao Pacheco je pojasnil poskuse doseganja poštenega transparentnega pogodbena sodelovanja s trgovci in povedal, da za to področje že pripravljajo zakon. Mnenja o vstopu kmetov na parket svetovnega trgovanja so različna. Swinnen meni, da je globalni trg past, ker je tam konkurenca prehuda in je na njem prostora le za 20 odstotkov porabe hrane. Sam vidi možnost predvsem na lokalnem trgu, z dodano zgodbo. Možnost, da kmetje zmagajo na globalnem trgu je, vendar zgolj s posebnimi izdelki. »S količino in ceno nikoli ne morejo tekmovati s trgovci,« pravi Swinnen. Glavno sporočilo pa je, da za vse to rabimo znanje, torej inovacije in raziskave za iskanje rešitev.


Teritorialni izzivi

Tretjo razpravo o tem ali je kmetijstvo lahko ključni element rasti podeželja je vodila Katharina Seuser iz nemškega združenja kmetijskih novinarjev. Mlade kmete je zastopal Joris Baecke, predsednik Evropskega sveta mladih kmetov, sodelovali pa so tudi Csaba Forgács z univerze v Budimpešti, Laura Ciacci iz mednarodnega gibanja za Slow Food, predstavnica Evropske komisije pa je bila Loretta Dormal – Marino.

 

Joris Baecke pravi, da mladi načeloma podpirajo reformne ukrepe, vendar pa bodo morali biti ti bolj demografsko usmerjeni. V drugem stebru mladi kmetje vidijo svojo novo možnost, hkrati pa je opozoril, da so gledano v celoti ukrepi in cilji med seboj neusklajeni. »Podpirajo višjo konkurenčnost in hkrati višajo okoljske zahteve. Druga napaka ukrepov pa je, da so ovire na začetku, ko mladi prevzemajo kmetije, zelo visoke. Podpore bi morali dobivati več let in dobro bi bilo, če bi bile vgrajene v prvi steber SKP,« je dejal Baecke. Za rast podeželja pa je, kot pravi Csaba Forgács, ključnega pomena kako kmetijam, ki so velike povprečno pet hektarjev (takšnih je od sedem do osem milijonov), povečati dohodek na več kot 200 evrov na mesec. Kako takšne kmetije vpeti v lokalne tržne tKatarina Seuser,Loretta Dormal – Marino, Joris Baeckekove, saj za globalni trg niti nimajo količin, ter na kakšen način jih povezati? Pri tem je še posebej navedel, da je na Madžarskem zaradi »opranih možganov« pod komunizmom v ljudeh velik odpor proti kakršnemukoli povezovanju, četudi vedo, da bi tako ustvarili višji prihodek. Loretta Dormal – Marino pa je poudarila, da bo reformirana SKP omogočila, da ukrepe prilagodimo regionalno, ter bodo spodbud deležne tako velike kot male kmetije. Dojeti pa bo treba, da spodbude za male kmete niso socialna pomoč za preživetje, ampak so osnova za uvajanje diverzifikacije in vlaganje v nove dejavnosti. Odgovor Laure Ciacci, ki prihaja iz komercialne ustanove, pa je bil: »Možnosti vidimo v višji kakovosti, različnih pridelavah, privlačnih tudi za turizem in druge dejavnosti, ki se dogajajo na podeželju. Logično je, da se mora vse to povezati na trgu, in to samo s pravično ceno. Ta je edina, ki bo povezala oba bregova – kmete in trgovce.«


Dacian Cioloş o reformi SKP

Vrhunec dneva je bila razprava o reformi SKP s komisarjem Dacianom Cioloşom, ki jo je vodil Damien O'Reilly iz RTE. Vprašanja po sklopih pa so mu zastavljali Jacques van Outryve iz Boer & Tuinder, Ina Strazdina z latvijskega radia in Patrice Moyon iz Ouest France.

Dacian Ciolos, komisar za kmetijstvo

Prvo vprašanje O'Reillyja je bilo, ali ni zelena reforma SKP nekoliko prezgodnja glede na to, da znanost še nima odgovorov. EU-27 postaja vse bolj kompleksna združba držav in trije izpostavljeni zeleni ukrepi so nujni. »Seveda ne bodo takoj prinesli učinkov, bomo pa z njimi dolgoročno zagotovili ohranitev naravnih virov. To pomeni, da bomo kmetom iz nekmetijskega proračuna zagotovili dodatnih 30 odstotkov vrednosti,« meni komisar Cioloş. Predlagane zelene ukrepe: prepoved oranja trajnih travnikov, kolobarjenje z najmanj tremi pridelki na njivah in dajanje sedmih odstotkov kmetijskih zemljišč v ekološko prednostna področja, je mogoče izvesti dosti bolj enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Po njegovih besedah reforma zagotavlja fleksibilnost ukrepov v paketu, s čimer bi dosegli enake razmere za vse evropske kmete. Seveda pa bo potrebno kmetom pomagati in zmanjšati birokratske ovire. Ni pozabil omeniti niti mladih kmetov in priprave pravih osnov, da bo kmetovanje zanje bolj zanimivo, urediti povezovanje in poenostavitev tržnih poti (op. p.: neposredno prodajo na kmetijah in na lokalnih trgih). »Vse to pa je temelj, na katerem lahko gradimo trajnostno konkurenčnost,« pravi komisar Cioloş.

view counter