Črtomir Praprotnik, dr. vet. med., 05/24/2011

Okoljski in oportunistični povzročitelji mastitisa

Foto: Alicanto

Okoljski povzročitelji mastitisa so tisti, ki so razširjeni v okolju, v katerem živijo živali. Najpogosteje so to drugi streptokoki (drugi zato, ker niso Str. agalactiae, ki je nalezljivi povzročitelj) in coliformne bakterije (ker imajo enako obliko kot E. coli).

Pomembnejši predstavniki so: Streptococcus uberis, Escherichia coli (E.coli), Klebsiella spp., Pseudomonas spp., Proteus spp. Manj pogosti okoljski povzročitelji so še bacili, kvasovke, plesni in alge. Vendar večino infekcij povzročijo drugi streptokoki in coliformi.

Okoljski povzročitelji pogosteje povzročijo klinični mastitis (spremenjeno mleko, oteklo, boleče, rdeče vime) kot nalezljivi mastitis in so manjkrat povezani z visokim številom somatskih celic. V čredah z velikim deležem inficiranih krav lahko tudi okoljski streptokoki povzročijo visoko število somatskih celic (SCC).

Večinoma okoljski mastitisi trajajo krajši čas. Koliformni mastitisi so pogosto zelo kratkotrajni, a večkrat tudi zelo hudi, lahko se končajo celo s smrtjo živali. Zaradi kratkotrajnosti imamo v čredi običajno majhen delež inficiranih krav. Koliformi so izjemoma razlog za povišano število SCC v bazenu.

Večina novih infekcij z okoljskimi povzročitelji je v dobi presušitve: prva dva tedna po presušitvi in dva tedna pred začetkom laktacije. Velika večina infekcij z E. coli se zgodi nekaj dni pred telitvijo.

Največ mastitisa zaradi okoljskih povzročiteljev imamo na začetku laktacije. Več okoljskega mastitisa je pri starejših kravah, manj pri telicah.

Ker je glavni rezervoar okoljskega mastitisa okolje, je teh infekcij načeloma več pri vhljevljenih kravah kot pašnih živalih. Vendar imamo tudi pri pašnih živalih mesta tveganja: blatna področja (napajanje) ter senčna mesta, kjer se krave zbirajo.

Pri vhljevljenih živalih pojavnost okoljskega mastitisa poleti naraste, v daljših deževnih obdobjih lahko naraste tudi število okoljskega mastitisa pri živalih na paši. Večja pojavnost tega mastitisa poleti je posledica hitrejšega razmnoževanja bakterij v okolici živali v toplih razmerah in s tem večje izpostavljenosti seskovega kanala.

Nadzor temelji na znižanju izpostavljenosti seskovih konic umazaniji in bakterijam v njej ter na povečanju odpornosti živali. Izpostavljenost zmanjšamo z rednim čiščenjem, zagotavljanjem suhega ležišča. V dobro načrtovanih hlevih (s pravilno dolžino lešišč, naklonom, dobro ventilacijo) sta izpostavljenost umazaniji ter možnost za poškodbe seskov manjši. Suha in čista ležišča so pomembna tako med laktacijo kot v dobi presušitve.V suhem in čistem okolju moramo vzrejati tudi telice.

Med molžo lahko izpostavljenost okoljskim povzročiteljem znižamo z molžo čistega in suhega vimena. Uporaba pene pred molžo z dezinfekcijskimi lastnostmi in dovolj dolgim kontaktnim časom (vsaj 30 sekund) dokazano zniža pojavnost okoljskega mastitisa.

Presuševanje z antibiotiki in razkuževanje po molži nimata večjega vpliva na pojavnost okoljskega mastitisa.

Odpornost krav lahko dokazano zvišamo s primerno prehrano: številne študije so dokazale pomembnost vitamina E in selena za dvig odpornosti živali.

Oportunistični povzročitelji mastitisa 

Na kmetijah, ki so uspele znižati pojavnost prvih dveh skupin povzročiteljev mastitisa, oportunistična skupina, povzroča vse več težav. Najpogostejši povzročitelji iz te skupine so koagulazno negativni stafilokoki (KNS ali CNS). Med njimi naj bi bila najbolj pogosta Staphylococcus hyicus in chromogenes.

Značilnost teh povzročiteljev je, da so del normalne flore živali in jih lahko izoliramo iz nosnic, dlak, vagine, kože seskov, seskovega kanala. Nekateri od njih so tudi v okolici, v kateri živijo živali – tako kot okoljski povzročitelji; nekatere pa bolj pogosto najdemo na koži ljudi (Staph. epidermidis).

Ti povzročitelji niso zelo patogeni. Povzročajo povišanje števila SCC, ki je najpogosteje med 200.000 do 400.000. Infekcije pa so ponavadi dolgotrajne in trajajo več mesecev, na srečo pa so pogoste tudi spontane ozdravitve.

 

 

NALEZLJIVI POVZROČITELJI

OKOLJSKI POVZROČITELJI

OPORTUNISTI

najpogostejši predstavniki

Staph. aureus

Mycoplasma spp.

 

Koliformi (E. coli, Klepsiella spp…) in drugi streptokoki (ne Str. agalactiae)

 

CNS: Staph. hyicus, Staph. chromogenes, Staph. epidermidis.

najpomembnejša značilnost

Živijo v vimenu, v seskovem kanalu, na seskih.

Živijo v okolici, in sicer v nastilju, gnoju.

So običajni prebivalci kože živali, v večini primerov ne povzročajo težav.

čas tveganja za infekcijo

Čas molže in pol ure po molži – prenašajo se med molžo.

doba presušitve, zlasti začetek dobe presušitve, ter tik pred in po začetku laktacije

 

načini nadzora

preprečevanje prenosa s krave na kravo med molžo; zmanjšanje rezervoarja infekcij – znižanje števila inficiranih krav v čredi

preprečevanje infekcij na ležišču; vzdrževanje odpornosti krav;

molža čistega in suhega vimena (primerna priprava vimena na molžo)

 

najpomembnejši ukrepi za nadzor

razkuževanje seskov po molži;

presuševanje vseh seskov vseh krav z antibiotiki;

oblikovanje skupin in molža okužene skupine na koncu;

izločanje kronično inficiranih krav

vzdrževanje suhega in čistega okolja;

čiščenje in razkuževanje seskov pred molžo;

antioksidanta: vitamin E, selen

 

 

oblika in značilnosti mastitisa

pogosteje subklinični (povečanje SCC), le v okoli 40 % klinični mastitis (spremenjeno mleko, bolečina, oteklina, rdečina vimena)

pogosteje klinični mastitisi, redkeje povezani z visokim št. SCC

večinoma blagi mastitisi, delno povišanje SCC, pogosta samoozdravitev

trajanje mastitisa

dolgotrajne infekcije (velika možnost prenosa na preostale krave)

večinoma kratkotrajne infekcije

dolgotrajne infekcije – več mesecev

pojavnost mastitisa v laktaciji

močneje proti koncu laktacije

Največja je na začetku laktacije, nato upada.

 

vpliv na št. SCC

izredno velik

Okoljski Str. so lahko ob visoki pojavnosti v čredi razlog za povišanje SCC v bazenu, pogosto nad 750.000.

Koliformi imajo majhen vpliv na št. SCC.

manjši vpliv: povišanje na 200.000–400.000

vpliv sezone

Ni dokazanega vpliva.

Večja pojavnost poleti in v deževnih obdobjih, ko je hitrejše razmnoževanje bakterij v okolju.

 

view counter