Anton Darovic , 07/28/2011

Na kmetiji Damjana Ločana

Foto: Anton Jarc

V prireji mleka so imeli cilje vedno zastavljene visoko

 

Prijetno urejena kmetija Ločanovih, krajanom znana po domačem imenu Koradej, leži na obrobju Topolšice, kamor se je sredi devetnajstega stoletja s kmetije iz bližnjih Škal pri Velenju priselil praded Damjana Ločana, Ivan Ločan. Ta je s svojo dokaj premožno ženo odkupil posest tedaj obubožanih kmetov Koradej ter na njej zgradil hišo in gospodarsko poslopje. Vse odtlej je kmetija domena moških naslednikov rodu – po pradedu, dedu in očetu zdajšnjega starešine Ivana, ki se je lani upokojil, jo je prevzel sin Damjan, najstarejši od treh otrok Ivana in žene Štefke. Hčeri Mateja in Janja sta si že uredili lastni domovanji, prva le nekaj sto metrov od svoje rojstne hiše, druga pa v Mariboru. Radi se vračata domov in priskočita na pomoč mlademu gospodarju, kadar je to potrebno.

Prejšnji gospodar Ivan, ki je skupaj z ženo Štefko v letih marljivega dela v celoti prenovil kmetijo ter ji dal zdajšnjo podobo, je izgubil očeta že pri enajstih letih. Z mamo Ano – ljudje so jo poznali kot Borjanovo Ančko – tiho, skromno, a v volji neomajno in trdno žensko, in leto mlajšo sestro Bernardo so ostali sami. Na srečo so bili na kmetiji še očetova brata in sestra, ki so resda hodili v službo, vendar so v prostem času radi pomagali pri delu, drugače bi domačija težko ostala v njihovi lasti. Tako je moral Ivan po končani osnovni šoli ostati doma in poprijeti za delo.

Prvo povečanje prireje leta 1973

Ločanova kmetija je od nekdaj negovala živinorejsko dejavnost. Relief površin onemogoča poljedelstvo v večjem obsegu, še manj pa pridelavo hmelja, ki je bil včasih v Šaleški dolini precej razširjen. Ivanov oče se je ukvarjal še s prevozom lesa s konjsko vprego, prireja mleka pa je tradicija. Pred organiziranim odkupom mleka za mlekarne, pred drugo svetovno vojno, so ga prodajali v bolnišnico v Topolšici, po vojni tudi v psihiatrično bolnišnico v Ravnah, leta 1972 pa so ga začeli prodajati v organiziran odkup za mlekarno. Vozili so ga v zbiralnico, ki je bila ob cesti za Šoštanj. Danes prodajajo mleko prek GPZ v Italijo. Bili so med prvimi, ki so se odločili za prodajo v tujino, in s svojo odločitvijo so zadovoljni.

S prvim povečevanjem prireje mleka so začeli leta 1973, ko so preuredili stari hlev na grabnerjevo navezo in tekoči gnoj, torej so bile krave na privezu, na kratkem stojišču in so imeli kovinske rešetke namesto kanala za gnoj. Tako so uredili stojišča za osem krav molznic in sedem glav mlade živine. Začeli so intenzivneje gnojiti površine ter pridelovati bolj kakovostno krmo. Silirali so travo in koruzo v stolpnih silosih ter dosuševali seno na hladen zrak. Leta 1982 so hlev povečali na petnajst privezov za krave in še nekaj dodatnih stojišč za mlado živino, a je bil kmalu spet pretesen.

Rjava in črno-bela pasma krav

Za večjo naložbo so se odločili leta 1988, ko so začeli graditi nov hlev za prosto rejo krav molznic. Objekt so dokončali leta 1990, v njem pa je prostora za 43 krav molznic in 20 plemenskih telic. Danes imajo v tem hlevu od 40 do 45 krav v laktaciji; presušene krave, vse telice in mlado živino pa imajo v starem hlevu. Sesna teleta vzrejajo v iglujih na prostem. Hlev je urejen na ležalne bokse, na blatnih hodnikih so betonske rešetke, pod njimi pa skladišče za gnojevko. Molzišče je ribja kost 2 x 3. Celotna čreda šteje pri Ločanovih 90 živali.

Rjava pasma je v Šaleški dolini tradicionalna, rejci pa so kupovali tudi v drugih predelih Slovenije. Enako je bilo tudi pri Ločanovih; plemenske telice so kupovali na Tolminskem in v Zgornji Savinjski dolini. V prireji mleka so imeli vedno visoke cilje, rjava pasma pa je imela prenizko mlečnost, zato so v letih od 1998 do 2000 kupili plemenske telice črno-bele pasme iz Holandije in Danske. Danes imajo 40 odstotkov živali črno-bele, preostale pa rjave pasme. V prihodnje želijo delež črno-belih krav še povečati, ker molzejo v povprečju tisoč kilogramov mleka več v laktaciji kot rjave krave, temu ustrezno pa jim prinašajo tudi večji dohodek. Kot zanimivost povejmo, da so lani iz nadaljnje reje umaknili rjavo kravo Seno, ki je v življenjski dobi namolzla več kot 106.000 kilogramov mleka.

 

Povprečna mlečnost krav pri Ločanovih v letu 2010 (305 dni)

pasma

mleko (kg)

% mm

% mb

rjava

8358

4,17

3,38

črno-bela

9354

3,97

3,21

vse krave

8783

4,07

3,30

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije

 

Pri rjavi pasmi so na četrtem mestu na lestvici najboljših rejcev po povprečni mlečnosti krav v čredi. V čredi imajo tri bikovske matere pri rjavi in dve pri črno-beli pasmi.

Molzne krave krmijo z miksobrokom, ki ga sestavijo iz pol travne in pol koruzne silaže, dodajo pa še pol kilograma dehidrirane lucerne GPZ, sladoliqa, superkoncentrata s 35 odstotki surovih beljakovin in mineralno-vitaminsko mešanico. Takšen obrok zadostuje za 22 kilogramov mleka. Na krmilnem avtomatu krmijo tri vrste krmnih mešanic, in sicer krmno mešanico za visoko proizvodne krave, mešanico z devetnajstimi odstotki surovih beljakovin in energetsko krmo.

V starem hlevu z izpustom so breje telice in presušene krave, ki jedo seno in travno silažo četrtega odkosa. Pozimi je v tem hlevu tudi vsa mlada živina. Poleti imajo deset plemenskih živali na pašniku v Lomu nad Topolšico, kjer pasejo skupaj s še tremi kmeti.

Načrtno delo na njivah in v hlevu

Pri Ločanovih obdelujejo 25 hektarjev kmetijski površin, od tega je deset hektarjev lastnih, preostalo pa imajo v najemu. Na njivah, teh je sedem hektarjev, pridelujejo predvsem koruzno silažo. Travno in koruzno silažo imajo v koritastih silosih, zadnjo košnjo trave silirajo v balah. Za seno imajo sušilno komoro na topel zrak. Travnike kosijo štirikrat, peti odkos pa jeseni popasejo s telicami. Poleg gnojevke intenzivno gnojijo tudi z mineralnimi gnojili. Niso udeleženi v KOP-programu, tako prejemajo samo plačila na hektar kmetijskih zemljišč.

Mladi gospodar Damjan je bil po končani Srednji kmetijski šoli Šentjur do leta 2010 zaposlen kot molzni kontrolor pri KGZ Celje. V kmetijski šoli je spoznal tudi svojo zdaj ženo Mihaelo. Leta 2011, ko je oče Ivan vstopil v program zgodnjega upokojevanja, je Damjan prekinil desetletno zaposlitev in zdaj nadaljuje družinsko tradicijo zglednega kmetovanja.

Osemenjuje predvsem s tujimi biki iz ponudbe GPZ. Prvo in drugo osemenitev opravi praviloma s tujim bikom, vse naslednje pa z domačim semenom. Damjanov cilje je, da boljše krave osemeni z vrhunskimi tujimi biki. Pri rjavi pasmi uporabljajo samo tuje bike z visokim indeksom za količino mleka, ker želijo pri tej pasmi hitreje povečati mlečnost. Veterinarske storitve jim opravlja savinjska veterinarska postaja iz Žalca in z njimi so zelo zadovoljni.

Star rek pravi, da se po rožah dekle pozna in že naključnemu obiskovalcu postane ob pogledu na lepo urejeno okolico domačije ter obilje rož na oknih in balkonih jasno, da znata Štefka in Mihaela, ki ima tudi ogromno vrtnarskega znanja ter izkušenj, več kot dostojno negovati slovensko tradicijo urejenega doma.

<!--[if gte mso 10]>

<!--[endif]-->V prireji mleka so imeli cilje vedno zastavljene visoko

view counter