Alja Kisilak, univ. dipl. inž. zoot., 08/01/2011

Mačke

Legenda o nastanku mačk pravi, da so mačke nastale na Noetovi barki med veliko povodnijo. Prebrisane miši so se kljub Božji prepovedi množile in tako pojedle preveč živeža. Noe ni vedel, kaj naj ukrene, saj so miši ogrožale druge predstavnike živalskih vrst, ki naj bi po končani povodnji znova naselile svet. Med globokim razmišljanjem je Noe božal leva po grivi in naenkrat je lev kihnil ter izpljunil iz svojih velikih ust par mačk. Mački sta se takoj lotili dela in pojedli vse miši, razen dveh.

 

Mačke v zgodovini

 

V starem Egiptu so imeli mačke za svete. Živele so svobodno na dvoru, kot danes živijo podgane v tibetanskih samostanih. Krasili so jih z dragulji in nihče jih ni preganjal, saj so varovale kraljeve žitnice pred glodavci. Uničevale so tudi človeku nevarne kače, kot je kobra, in podgane, ki so prenašale nalezljive bolezni. Zato so nekatere celo mumificirali in jih posvetili boginji rodnosti, zaščite in materinstva – Bastet, ki jo v hieroglifih upodabljajo z mačjo glavo. V hinduiskih zapisih so našli stare nauke, kjer je navedeno, da bi vsak hindujec v svojem življenju moral poskrbeti vsaj za eno mačko. Muslimani poznajo zgodbo, ki pripoveduje, da je prerok Mohamed nekoč videl mačko,kako je spala na njegovi obleki, in je zato odšel ven gol. Podobne zgodbe domujejo še v nekaterih religijah Vzhoda. Antropologi menijo, naj bi učile ljudi empatičnega odnosa in spoštovanja do vseh živali, ne samo mačk.

 

V srednjem veku in renesansi se je odnos do mačk popolnoma spremenil. Imeli so jih za hudičeve otroke in sorodnice čarovnic, zato so jih na veliko preganjali in ubijali. Medtem ko je ponekod po Evropi in tudi ZDA še zmeraj živa šega, da črna mačka prinaša nesrečo, so Rusi in Japonci od nekdaj verjeli, da mačke prinašajo srečo. Pri sosedih Italijanih velja izročilo, da če mačka prečka cesto pred teboj, moraš hitro pljuniti čez ramo, da preprečiš nesrečo.

 

Mačke so danes razširjene po vsej Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki. Naseljujejo območja od puščav do visokogorja, številne vrste pa so gozdne. Tudi pri nas imamo divjo mačko, ki je precej podobna domači tigrasti muci, a je od nje nekoliko večja, precej bolj plašna in jo le redko opazimo v divjini.

Mačke (latinsko ime Felidae) so družina, ki spada v red zveri. Najbolj znan in razširjen predstavnik vrste je domača mačka, ki ni nastala na Noetovi barki, temveč jo je človek udomačil pred 10.000 leti. Velika družina mačk se deli v dve poddružini Pantherinae (kamor med drugimi spadajo tudi lev, tiger in leopard) in Felinae (kamor spadajo puma, gepard, ris in domača mačka). V oligocenu, pred približno 25 milijoni let, so »mačke« imele ogromne sabljaste zobe, v višino pa so merile precej več kot današnji lev. Težko si predstavljamo, da bi takšna muca sedela ob naših nogah in predla, kajne? Vrste mačk so si med seboj zelo podobne. Največja vrsta je tiger, ki lahko zraste do dolžine 2,8 metra in tehta 300 kilogramov. V Indiji in Indoneziji tiger letno povzroči med ljudmi kar nekaj smrtnih žrtev. V večini primerov, ker ga ljudje presenetijo, ali ker je njegov lovni teritorij tako zmanjšan, da si je primoran iskati hrano na drugačen način. Tudi naše domače muce lahko izgledajo precej krvoločno, ko so na lovu za kakšnim plenom. Ko se želijo razvajati ali dobiti hrano, pa znajo tako sladko pogledati, da se začnemo kar »topiti«.

view counter