Anton Darovic , 10/21/2011

Kmetija Marka Dolinarja, Voglje pri Šenčurju

Foto: Anton Jarc

Tokrat smo obiskali kmetijo Marka Dolinarja v Vogljah pri Šenčurju, nedaleč od Kranja in največjega slovenskega letališča. Kmetija ima zanimivo zgodovino. Domač naziv Dolinarjeve kmetije je Pr' Jakeljnu. Zdaj na kmetiji gospodari Marko z ženo Anko. Njegova starša, oče Martin in mama Albina, sta se v Voglje preselila k teti Katarini, ker ta ni imela naslednikov. Oče je prišel iz manjše kmetije iz vasi Dragočajna, mama pa iz velike kmetije v Velesovem. Mama Albina je prišla v Voglje že kot otrok, saj jo je k sebi, kot prihodnjo naslednico, že v rosnih letih vzela teta. Na mamini rojstni kmetiji kmetujejo še danes, očetova rojstna kmetija, ki je bila manjša, pa danes ni več živa. Oče Martin je bil do upokojitve zaposlen na Elektro Gorenjska, kot vodja delovne skupine, mama pa je bila ves čas doma na kmetiji. Jakeljnova kmetija je bila ena večjih v Vogljah, vendar so lastniki večino zemljišč odprodali. Kmetijo, ki sta ji ostala samo dva hektarja kmetijske zemlje in dva hektarja gozda, pa sta še pred drugo svetovno vojno kupila teta Katarina in njen mož. Takšno posest sta v sedemdesetih letih od nje prevzela Albina in Martin Dolinar. Kmetijo sta zgledno obdelovala in povečevala, kolikor so jima dopuščale možnosti. Takoj po prevzemu sta zgradila novo stanovanjsko hišo, ki jo sedaj prenavljajo. Danes imajo pet hektarjev svoje kmetijske zemlje, skupaj z najemom pa obdelujejo 18 hektarjev. Površine imajo v najemu od Medvod do Šenčurja. Večji del zemljišč imajo v najemu od Letališča Jožeta Pučnika na Brniku, vendar izven ograje, tako da nimajo omejitev pri obdelavi.

Sedanji gospodar Marko je prevzel kmetijo leta 2002, na kmetiji pa je zaposlen od leta 1994. Žena Anka je zaposlena na Biotehniški fakulteti, oddelek za zootehniko, hči Urša obiskuje tretji letnik Fakultete za gradbeništvo v Ljubljani, sin Benjamin obiskuje drugi letnik Fakultete za organizacijske vede v Mariboru, smer menedžment. Najmlajši Žiga pa obiskuje zadnji letnik programa 3+2 Srednje avtomehanične šole v Škofji Loki. V veliko pomoč pri delu na kmetiji pa je še vedno Markov oče Martin.

 

Krave so glavne, druge so kokoši

Osnovna usmeritev kmetije je reja krav molznic črno-bele pasme, dodatni dohodek pa jim prinaša še reja nekaj sto kokoši nesnic. Marko je tudi velik ljubitelj konj. Tako ima v hlevu žrebca hladnokrvne pasme in dve toplokrvni kobili za jahanje. V mladih letih je Marko celo tekmoval na galopskih dirkah s konji.

Skupna goveja čreda šteje 50 glav, od katerih je 20 krav molznic. Krave molznice so na privezu v novem hlevu, ki so ga zgradili leta 1980, presušene krave, visoko breje telice in konji pa so v starem hlevu. Teleta so v iglujih, telice pa v boksih na globokem nastilju, v nadstrešku na koncu hleva.

Črno bela pasma je pri Dolinarjevih tradicionalna. Prve plemenske telice so kupili na Farmi v Vodicah leta v1970. Leta 1973 so kupili izvorno žival njihove črede od rejca v Besnici pri Kranju. Njena mati izhaja iz Farme Snežnik v Kočevski Reki. Dolinarjeva izvorna krava pa je kot plod v njej prišla v Besnico, nato pa kot breja telica v Voglje. Ta krava je pri Dolinarjevih imela 13 potomcev in iz njenih ženskih potomk izhaja večina današnjih živali v čredi. V letu 2003 so kupili še eno brejo plemensko telico, po imenu De-švi-ba, ki ima nemško poreklo in od katere imajo v hlevu zdaj že pet potomk. S to živaljo so tudi zmagali na razstavi črno-bele pasme na Bledu.

 

Vrhunska selekcija na mleko

Selekciji in izboru bikov dajejo velik pomen. Ves čas si prizadevajo k čim večji mlečnosti, večjemu okvirju in dobri pripetosti vimena. Za uporabo tujih bikov so se odločili že pred leti, ker z domačimi niso dosegli napredka, kot so ga želeli oziroma so bili pri mnogih živalih razočarani, ker niso dale rezultatov, ki so jih pričakovali glede na njihove matere. Danes osemenjuje krave, ki že imajo tuje poreklo, s tujimi biki, krave, ki imajo samo domače poreklo, pa z domačimi biki. Tako primerjajo posamezne linije krav med seboj. V zadnjih letih je ponudba tujih bikov dobra, zato pričakujejo hitrejši genetski napredek v čredi.

Povprečna mlečnost v čredi je okoli 8000 kilogramov mleka. Pred leti so imeli višjo mlečnost, vendar so jo zaradi slabše cene mleka zmanjšali. Sedaj mlečnost ponovno raste, vendar so racionalni pri količinah močne krme v obroku, saj želijo doseči čimvišjo prirejo mleka iz osnovne krme. Uporabljajo izključno briketirano močno krmo, ker so imeli z razsuto preveč zdravstvenih težav. S termično obdelavo krme ob briketiranju je njena kakovost bolj konstantna in ni nihanja v proizvodnji krav, kot tudi ne v pojavljanju povišanih somatskih celic ali drugih zdravstvenih težav.

 

Voluminozno krmo in koncentrate krmijo ločeno. Obrok je sestavljen iz koruzne in travne silaže, sena gnetenega koruznega zrnja in tritikale, repičnih tropin in mineralno-vitaminskega dodatka. Kravam po telitvi z visoko mlečnostjo krmijo močno krmo z 19 % surovih beljakovin za visoko proizvodne krave. Močno krmo pokladajo šestkrat na dan, nazadnje ob polnoči.

Obremenitev površin z živino je visoka, zato je pridelava krme zelo intenzivna.

 

Zelo natančno kolobarjenje

Letno imajo zasejanih 6 do 7 hektarjev s koruzo za silažo ali za zrnje, 2-2,5 hektarjev s tritikalo in 0,5 hektarja z ozimnim ječmenom. Na drugih površinah imajo zasejano mešanico pasje trave in lucerne. Razen 0,5 hektarja močvirnega travnika, ki je uvrščen med habitate, so vse ostale površine njivske. Redno na površine, kjer požanjejo tritikalo, posejejo mnogocvetno ljuljko sorto tetraflorum in jo enkrat kosijo jeseni in še enkrat spomladi pred setvijo koruze. Po ječmenu sejejo zgodnji hibrid koruze, ki jo krmijo svežo celo rastlino v prehodnem obdobju jeseni med staro in novo silažno koruzo. Če ne uspejo takoj po žetvi posejati mnogocvetne ljuljke, sejejo kasneje rž ali tritikalo, ki jo silirajo spomladi pred setvijo koruze. Travnike intenzivno gnojijo in kosijo štirikrat. Seno sušijo na tleh, del pa ga tudi dosušujejo na sušilnici sena na hladen zrak nad hlevom. Prvi in četrti odkos silirajo, drugega in tretjega sušijo. Travo silirajo v silose, preostanek, če zmanjka prostora v silosih, pa spravljajo v bale.

 

Zdravljenje živali nadzoruje Veterinarska ambulanta Vinko Pristov in Veterinarska praksa Tenetiše, osemenjuje pa izključno Veterinarska ambulanta Vinko Pristov, osemenjevalec Vili Zupanc. Z osemenjevanjem so zelo zadovoljni, indeks osemenitev imajo 1,57.

Dolinarjevi so bili med prvimi rejci, ki so začeli s prodajo mleka v Italijo preko Govedorejsko poslovnega združenja. V prihodnosti pa njihova družina načrtuje preselitev kmetije na rob vasi, kjer bodo večje možnosti širitve.

view counter